iustitia.bg
Piše: Vida Kocjan
Golobova vlada je s kreativnim računovodstvom poskušala preslepiti Nato. Med obrambne izdatke je preusmerila (knjižila) več kot 300 milijonov evrov, ki so jih (tudi prek aneksov) porabili za prenove železniških postaj in obnovo cest. A zavezniki niso naivni. Slovenija pa je s tem resno ogrozila svoj ugled v Natu.
Od obljub do realnosti
Junija 2025 je Robert Golob na vrhu Nata v Haagu sopodpisal ambiciozne nove cilje zavezništva. Doma pa je vlada kmalu ubrala lažjo pot; kreativno računovodstvo in prerazporeditev infrastrukturnega denarja v obrambni proračun. Leta 2025 naj bi nato Slovenija po podatkih vlade dosegla 2,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo (1,438 milijarde evrov). Od tega naj bi šlo približno 330 milijonov evrov za infrastrukturne projekte, predvsem za obnove cest in prenove železniških postaj. Po Natovih merilih pa velik del teh sredstev ne spada med klasične obrambne izdatke.
Odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic je nato maja letos v Bruslju uporabil stavke, ki bi jih prej pričakovali od marketinškega svetovalca kot od resnega ministra, med njimi: »Če se državljani ne morejo gibati, se ne more premikati niti vojaška tehnika.« Šlo je za premišljen poskus, da bi na papirju dosegli 2-odstotni cilj Nata s kreativnim računovodstvom namesto z resnimi naložbami v Slovensko vojsko. Golobova vlada je tako v očeh številnih zaveznikov prestopila tanko črto med dovoljeno fleksibilnostjo in zavajanjem.
Analiza Natovih meril za obrambne izdatke
Nato ima jasno, skupno dogovorjeno definicijo obrambnih izdatkov že od 50. let prejšnjega stoletja. Vključuje izdatke, ki so namenjeni neposredno potrebam oboroženih sil (osebje, oprema, operacije, vzdrževanje in nacionalna vojaška infrastruktura – vojaške baze, letališča, skladišča ipd.).
Infrastrukturo z dvojno rabo (dual-use), kar so objekti in sistemi, ki služijo tako civilnim kot vojaškim potrebam (ceste, železnice, mostovi), pa Nato delno dovoljuje, vendar le, če so projekti jasno utemeljeni z vojaškimi potrebami. Splošne prenove železniških postaj in civilnih cest po Natovih merilih ne sodijo v ta del. Pogoji so strogi, projekti morajo biti jasno utemeljeni z vojaškimi zahtevami (npr. utrditev mostu za prevoz 70-tonskih tankov, širitev tirov za hiter premik vojaških transportov in podobno). Splošne civilne prenove avtocest ali estetske obnove železniških postaj ne ustrezajo tem kriterijem.
Po novih ciljih iz Haaga 2025 je prostor za takšne projekte sicer večji, a zahteva strogo dokumentacijo in dokazljivo vojaško vrednost. Golobova vlada pa je večino od 330 milijonov evrov preprosto »prebarvala« – jo prenesla iz infrastrukturnega v obrambni proračun brez zadostne utemeljitve. Zato je prišlo do internega spora in tajne depeše.
Februarska seja odbora in tajna depeša
- februarja 2026 je potekala ena najbolj napetih sej odbora za obrambo v zadnjem mandatu. Poslanec SDS Žan Mahnič je zahteval vpogled v tajno Natovo depešo. Koalicija (Svoboda, SD, Levica) je zahtevo zavrnila. Mahnič je takrat dejal: »Če depeše ne želite pokazati, je očitno še slabša za Slovensko vojsko in za to vlado, kot mi trdimo, da je.« Nadaljeval je: »Kljub silnemu povečanju obrambnih proračunov v štirih letih še vedno nimamo omembe vredne vojaške opreme.« »Depeša govori tudi o tem, da Slovenija ne izpolnjuje nobenih zavez in da smo breme za zavezništvo.«
Nekdanji obrambni minister Matej Tonin (NSi) je med drugim dejal: »Nato ni Jugoslavija, kjer bi se lahko izmišljevali in lagali.« S tem se je doma približno zaključilo, marca so bile volitve. Koalicija je depešo še vedno skrivala.
Sajovičeva obramba in njene luknje
Zdaj pa je Sajovic v Bruslju vztrajal, da je vse v redu. Vendar pa po poročanju nekaterih medijev po Natovih strožjih merilih Slovenija dosega le okoli 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in ne 2,04, kot to zatrjuje Golobova vlada. Razlika pa je ravno v tistih 330 milijonih evrov »kreativne« infrastrukture, kreativnega računovodstva. Pri tem seveda ne gre za tehnični ali administrativni spor, temveč za vprašanje zaupanja zaveznikov. Sistematično raztezanje definicij namreč znižuje verodostojnost Slovenije v Natu, zlasti v času, ko Rusija dokazuje, da štejejo resnične zmogljivosti, ne pa papirnati odstotki.
Primerjava s sosednjo Hrvaško
Hrvaška je 2-odstotni cilj dosegla z resnimi nabavami in velja za verodostojno članico, medtem ko Slovenija ostaja v skupini držav, ki iščejo bližnjice.
Sosednja država je tudi odličen primer, kako bi lahko Slovenija ravnala. Državi sta primerljivi. Hrvaška je leta 2025 porabila približno 1,6 do 1,7 milijarde evrov (2,1 % BDP) in vlagala predvsem v opremo, to je v nakup francoskih lovcev Rafale, modernizacijo kopenskih sil in resne nabave.
Ima tudi bistveno večjo in bolje opremljeno vojsko (okoli 20.000 aktivnih pripadnikov proti slovenskim približno 7.000) ter večjo verodostojnost v Natu. Ni znanih večjih sporov zaradi kreativnega računovodstva. Infrastrukturo z dvojno rabo uporabljajo kot dopolnilno in ne kot glavno orodje za doseganje cilja.
Preverili smo še Poljsko. Ta v resno oborožitev vlaga več kot 4 odstotke BDP (F-35, južnokorejski tanki K2, havbice) in postaja ena najmočnejših vojsk v Evropi. Slovenija pa obnavlja železniške postaje, podpisuje anekse in vse to razglaša za obrambo.
Posledice za Slovenijo
Golobova vlada je s tem početjem povzročila resno okrnitev ugleda, ki pomeni izgubo zaupanja, ugleda in verodostojnosti. Slovenija v Natu tako vse bolj velja za državo, ki išče bližnjice in luknje namesto resnega prispevka. Posledično imamo slabšo obrambno sposobnost: denar, ki bi lahko šel v protizračno obrambo, orožje, modernizacijo in kadre, je bil preusmerjen v infrastrukturne projekte, za katere niti ne vemo, kako finančno in protikorupcijsko čisti so.
Zaključimo lahko: namesto da bi Golob in Sajovic prevzela odgovornost za počasen napredek v preteklih letih, sta izbrala pot »spinanja«, iskanja lukenj in kreativnega računovodstva. Zavezniki niso naivni, na koncu štejejo zmogljivosti, ne le odstotki na papirju. Slovenija bi morala slediti primerom, kot sta Hrvaška ali Poljska, ne pa iskati bližnjic po sistemu, kot smo ga poznali v propadli Jugoslaviji.
Kaj pravi Nato?
Nato slovenskega poročila še ni dokončno ovrgel, a po neuradnih informacijah ga obravnava kot problematičnega. Končno poročilo in ocene naj bi bile predstavljene pred poletnim vrhom zavezništva. Depeša, ki jo je vlada skrivala pred državnozborskim odborom, naj bi jasno opozarjala na neskladja med slovenskim poročanjem in realnostjo.
Žan Mahnič o depeši, ki jo Golobovi skrivajo
Foto: Žan Mahnič (SDS)
Glavni poudarki poslanca SDS Žana Mahniča:
- »Če depeše ne želite pokazati, je očitno še slabša za Slovensko vojsko in za to vlado, kot mi trdimo, da je.«
- »Depeša govori tudi o tem, da Slovenija ne izpolnjuje nobenih zavez in da smo breme za zavezništvo.«
- »Kljub silnemu povečanju obrambnih proračunov v štirih letih še vedno nimamo omembe vredne vojaške opreme.«
(S seje odbora za obrambo 20. februarja 2026.)
The post Kako so Golobovi skušali preslepiti zavezništvo Nato appeared first on Demokracija.
Kako so Golobovi skušali preslepiti zavezništvo Nato 2026 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2026 2026-05-30 10:21:46 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo
