Dr. Dimitrij Rupel, sociolog, politik, prvi slovenski zunanji minister, v intervjuju za Demokracijo: »Nehati bi morali v Bruselj pošiljati tretjerazredne funkcionarje, kot je Marta Kos« 2025

iustitia.bg Piše: Metod Berlec

S  prvim slovenskim zunanjim ministrom prof. dr. Dimitrijem Ruplom smo govorili o dogajanju v Sloveniji, Evropi in svetu. Pri tem smo se vsebinsko naslonili na njegovo novo knjigi Diplomati s podnaslovom Zunanja politika je notranja politika.

Gospod Rupel, pred nami so božično-novoletni prazniki, s tem tudi dan državnosti in enotnosti. To je obletnica plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za življenje v samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. Kakšni spomini vas vežejo na to obletnico?

Plebiscit leta 1990 je bil prelomen dogodek. Dovolite, da uporabim nekaj osebnih podatkov. Moj tržaški praded, kmetovalec in župan Proseka Ivan Nabergoj si je relativno uspešno prizadeval za prepoznavnost in utemeljenost slovenskih interesov − kot državnozborski poslanec na Dunaju (1873−1897). Njegova hči je rodila dva razmeroma znana in uspešna slovenska kulturnika: Mirka Rupla, ki je bil profesor, bibliotekar (ravnatelj NUK), urednik in pisatelj, in mojega očeta Karla, ki je bil violinist, profesor in rektor Akademije za glasbo v Ljubljani. Kolikor sem poznal njiju in druge sorodnike, so si vsi želeli, da bi po vojni Trst postal jugoslovanski oz. slovenski in da bi se po možnosti vrnili tja, od koder so se morali preseliti v Ljubljano po koncu I. svetovne vojne. Oče Karlo se je pridružil partizanom predvsem zaradi Trsta. Mirko je za gledališče priredil v primorskem narečju Goldonijevo komedijo Primorske zdrahe in Držićevega Dunda Maroja, ki je pri njem postal Boter Andraž. Ukvarjal se je s Trubarjem (Slovenski protestantski pisci), Valvasorjem, Prešernom in Jurčičem; bil je soavtor Slovenskega pravopisa, katerega avtorski izvod je poklonil meni, svojemu nečaku, leta 1962, ko sem imel šestnajst let. To knjigo imam še vedno na pisalni mizi. Potem je bila na vrsti moja generacija. Začeli smo s knjigami in kulturo, ustanovili Novo revijo, nove stranke in državo. Nekako zadovoljiv rezultat, ki mu še danes marsikdo na Slovenskem oporeka, kar je sramota, če se primerjamo z drugimi narodi (z Američani, s Francozi, navsezadnje z Nemci in Italijani), ki stoletja in desetletja brez odvečnih vprašanj praznujejo svoje obletnice državnega vzpona in neodvisnosti.

No, očitno je, da se številni danes premalo zavedajo pomembnosti takratnega dogajanja, da vladajoči izničujejo pomen slovenske osamosvojitve. Ste predlanskim tudi zato izdali knjigo Pomen osamosvojitve – Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve?

Moj prvi namen je bil objaviti čim bolj poljudno zgodovino Slovenije, saj sem vse pogosteje ugotavljal, da je splošno in šolsko znanje o osamosvojitvi, da o režimskih medijih ne govorim, škandalozno pičlo. Pisaril sem pisma ministru za šolstvo, vladi, založbam, vendar nisem bil uspešen, zato sem se odločil sam napisati in iz lastnega pokojninskega žepa financirati takšno nujno potrebno knjigo, predvsem za mlajše bralce. Glavni problem je režimsko ponarejanje zgodovine. Na vsak način hočejo dopovedati, da imamo državo že od leta 1945, to pa zato, da bi zavarovali svoje vplivne položaje in bonitete. Svetujem vam, da si ogledate obsežno delo, ki ga je (ne po naključju) leta 2008 (v času Janševe vlade) izdalo Ministrstvo RS za pravosodje: Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma.[1] To knjigo je treba brati skupaj z mnogimi tehtnimi deli Igorja Omerze (zbirka knjig o Udbi), Jožeta Dežmana in npr. Rada Pezdirja (Vzporedni mehanizem globoke države), ki raziskujejo temačne globine slovenskega socializma med letoma 1945 in 1990. Moj prispevek je bil manj obsežen, vendar so ga menda kar brali.

[1] Prek 200 strani dokumentov sta zbrali in uredili Marta Milena Keršič in Neža Stres.

Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

The post Dr. Dimitrij Rupel, sociolog, politik, prvi slovenski zunanji minister, v intervjuju za Demokracijo: »Nehati bi morali v Bruselj pošiljati tretjerazredne funkcionarje, kot je Marta Kos« appeared first on Demokracija.

Dr. Dimitrij Rupel, sociolog, politik, prvi slovenski zunanji minister, v intervjuju za Demokracijo: »Nehati bi morali v Bruselj pošiljati tretjerazredne funkcionarje, kot je Marta Kos« 2025 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-12-20 07:49:23 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo