iustitia.bg 
Piše: Gašper Blažič
Ali bomo na referendumu odločali o »politični policiji«? Levičarski nevladniki skušajo s to oznako poimenovati spremembe zakona o parlamentarni preiskavi, kot tudi reforme, ki bi privedle do učinkovitejšega ukrepanja preiskovalnih organov proti korupciji.
Čeprav se je že pred leti med ljudmi prijela znana parola, da če hočeš kaj pomesti pod preprogo, ustanovi parlamentarno preiskovalno komisijo, očitno levičarji pospešeno izgubljajo spomin. Preprosto se ne spomnijo več, kaj vse so sami počeli v času prejšnjega mandata, zato v svojih kritikah dejansko kritizirajo – sami sebe. In pri tem spuščajo meglo z izrazi, kot je »politična policija«.
Neštete tožbe ter nadlegovanja
Ne glede na to, da je parlamentarna preiskava ena od možnih preiskav v vsaki demokratični državi, pa naj spomnimo, kako je prejšnja vladna koalicija to zlorabljala. Na to dejstvo so v soboto, 13. junija, v Celju ponovno spomnili govorniki na srečanju simpatizerjev Demokracije ter Nove24TV, še zlasti je bil v zvezi s tem konkreten Jože Biščak. V prejšnjem mandatu so namreč s parlamentarno preiskavo, ki naj bi razkrila domnevno obvodno financiranje političnih strank, skušali predvsem prestrašiti oglaševalce v obeh navedenih medijih – torej tudi v tem, ki ga sedaj berete – ter doseči, da bi oba medija na trgu doživela zlom in s tem konec. »Doživeli smo nešteto tožb, razne inšpekcije in agencije so si dobesedno podajale kljuko, mi pa smo morali pisati odgovore na najbolj neumna vprašanja in očitke, ki si jih lahko bolan um izmisli. Ustanovili so celo preiskovalno komisijo, in tisti, ki ste gledali televizijske prenose, ste lahko videli, kaj sta počeli predsednici komisije – kot da bi bili udbašici, kot da bili utelešenje komunistične majorke Milje (kasneje se je izkazalo, da je bila to Milka Planinc), ki je nesrečnikom v Kočevskem rogu v glavo zabijala žeblje in jo je s posebno pohvalo nagradil Ivan Maček – Matija,« je v svojem govoru med drugim dejal Jože Biščak, urednik Demokracije med letoma 2018 in 2022.
Dvojni vatli levičarjev
Je morda sedanje dogajanje posledica frustracije, ker komunistični trojček (Svoboda, Levica, SD) v času svojega vladanja ni dosegel tistega, za kar se je trudil? Ne samo, da Nova24TV in Demokracija obstajata še naprej, pač pa je sedaj na oblasti tudi koalicija, za katero še nekaj tednov po volitvah niso verjeli, da lahko prevzame vajeti. Ko je sedanja koalicija 26. maja – štiri dni po izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade – sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi, se niso vznemirili le v sedanji opoziciji, temveč posledično tudi vsi njihovi »nevladni pajaci«. Namreč, sprememba zakona odpravlja nekatere anomalije, s pomočjo katerih so prejšnji oblastniki dobesedno »zganjali cirkus«. Tako so denimo dosegli, da je preiskovalno komisijo o poslih podjetja Gen-I, torej poslih Roberta Goloba, vodil kar poslanec Svobode. Vrana vrani pač ne izkljuje oči in v tem primeru se je pokazalo, da je komisija le papirnati tiger. Medtem ko je komisija, ki jo najprej vodila Mojca Šetinc Pašek, za njo pa Tamara Vonta, skrbela za sistematično uničevanje vseh medijev, ki ne sodijo v mainstream mehurček. Seveda ni odveč spomniti, da je prejšnja koalicija dejansko sama prikrojevala pravila parlamentarne preiskave, zato je bila denimo komisija o podjetju Gen-I bolj kot ne »formalna nujnost«, a brez učinka. Medtem pa tisti, ki so se morali zagovarjati pred Vontino komisijo, praktično niso imeli v rokah nobenega instrumenta, da bi se zaščitili. Glede sprememb, ki so začele veljati pred kratkim, pa prav tisti, ki so parlamentarno preiskavo najbolj zlorabljali, trdijo, da bo parlamentarna komisija zdaj domnevno lahko sodila navadnim državljanom (!). Očitno je v ozadju strah, da bi parlamentarna preiskovalna komisija o podjetju Gen-I dobila nadaljevanje, a tokrat z drugačno sestavo in drugim predsednikom, ki seveda ne bi bil iz vrst Svobode. Očitno se Golob ravno tega tako zelo boji, da skupaj z nevladniki dviguje meglo.
Zaupniki Udbe pa nič?
Seveda se ob tem postavlja vprašanje, od kod so nasprotniki pobrali »politično policijo«, kar je seveda lepši izraz za nekdanjo Udbo. Ki se je glede na prakso ohranila ravno pri tistih, ki sedaj nasprotujejo prenovljeni ureditvi parlamentarnih preiskav. Je morda tu svoje naredila podzavest? Namreč, medtem ko je Svoboda po eni strani skrivala posle podjetja Gen-I pred javnostjo ter po drugi brutalno uničevala tedanje opozicijske medije, je na položaj v Evropski komisiji pomagala spraviti Marto Kos, ki je pred imenovanjem za komisarko celo lagala, da ni imela ničesar s politično policijo nekdanje komunistične Jugoslavije. Pa čeprav Igor Omerza v svoji knjigi o tem objavlja neposredne dokaze. Ob tovrstnem laganju v Svobodi niso niti trznili, čeprav bi moral Robert Golob verjetno premisliti, ali je res vredna njegove podpore – glede na to, da je Marta Kos po tistem neslavnem metanju Tatjane Bobnar čez ramo odstopila s funkcije v stranki. No, pokazalo se je, da je Marta očitno »skesanka«, ki jo je takrat zagrabila »trenutna slabost«. Navsezadnje pa je med pobudniki referenduma tudi Rastko Močnik, za katerega je Omerza že lani ob izidu knjižnega »diptiha« o Delu opozoril, da je bil med konfidenti (zaupniki) tajne politične policije.
Brskajo po bančnih računih!
Medtem se je bitka za parlamentarne komisije že preselila iz parlamenta na t. i. civilno polje, saj so se vmes že aktivirali »stari znanci« iz levičarske akademske sfere. Očitno se zavedajo, da bo premalo, če pobudo za referendum prevzame zgolj sedanji levičarski opozicijski trojček. Tako denimo pobudniki referenduma, med katerimi so Pavel Gantar, Dušan Keber in Spomenka Hribar, vztrajajo, da se z novelo odstranjujejo varovala za preiskovance in se tako ustanavlja »politična policija«, v Levici pa denimo omenjajo, »da novela v nasprotju z načeli parlamentarne preiskave omogoča grobo prevlado večine nad manjšino«. Po drugi strani pa novi v. d. direktorja Ukoma Sebastjan Jeretič opozarja, da se opozicija trudi spodbuditi paranojo proti novi vladi in da je eden od korakov v tej smeri tudi zbiranje podpisov proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi. »Pravijo, da uvaja politično policijo, kar ni res. Ravno nasprotno,« je jasen. Spomnil je, da je Vontina komisija delala preglavice tudi njemu osebno. »Nisem dobil enega samega dokumenta, enega samega sklepa, na katerega bi se lahko pritožil ali imel pravno varstvo. Brskala je po mojih bančnih računih in z grožnjami maltretirala moje poslovne partnerje.« Skratka, udbovska praksa, ki jo sedaj predlagatelji referenduma očitajo vladi. Glede pravnega varstva pa novela zakona uresničuje petnajst let staro odločbo ustavnega sodišča.
Kdo so meceni levice?
Toda zakaj je nenadoma nastala takšna nervoza tudi med nevladniki? Razlaga za to je zelo preprosta, nanjo je opozoril (med drugimi) tudi ekonomist Matej Lahovnik. »Center za informiranje ‘nevladnikov’, ki ga vodi šef sveta RTV Goran Forbici, je pocuzal preko 3 milijone iz proračuna, aprila, pred odhodom Goloba, so jim nakazali že 320 tisoč evrov,« je v zvezi z aktualnim dogajanjem zapisal na omrežju X in dodal, da levi pol z davki delovnih ljudi financira svoje politične aktiviste. Očitno je namreč, da bi lahko parlamentarne preiskave v tem mandatu privedle do zelo zanimivih ugotovitev, na primer o tem, koliko davkoplačevalskega denarja se je prelilo v žepe političnih aktivistov in raznovrstnih pajacev v službi prejšnje koalicije ter kdo vse so meceni levičarskih nevladnikov. Podobno se marsikdo sprašuje, kako je lahko osrednji sindikat javnega sektorja – Štrukljev SVIZ – hkrati tudi nepremičninski magnat. Razkritje teh bojda strogo tajnih podatkov bi lahko imelo na slovensko javnost precej hujši vpliv kot konstrukt Black Cube. Po stari ureditvi pa so svoje mecene lahko dobro ščitili, medtem ko so komisije, v katerih je imela koalicija trdno večino, lahko brez zadržkov obdelovale tudi navadne državljane, ki niso javni funkcionarji. In proti njim zganjale politične linče.
Odprava instrumentov za zlorabe komisij
Skratka, gre za megalomansko sprenevedanje sedanje opozicije ter njenih nevladnih podaljškov. Kot je opozoril eden od uporabnikov omrežja X: »Opozicija se ne bori za dolgoročna pravna načela, saj bo nov zakon veljal za vse stranke enako – tudi zanje, ko bodo spet na oblasti. Gre za kratkoročen taktični manever. Opozicija ima trenutno odprtih več preiskav iz prejšnjega mandata (npr. posli z energetiko, Gen-I, financiranje medijev in nevladnih organizacij). Ker po novem zakonu teh preiskav ne morejo več vnaprej ustaviti in zavlačevati prek ustavnega sodišča, želijo z referendumom kupiti čas in preprečiti, da bi dokazi o njihovih ravnanjih prišli v javnost še pred naslednjimi volitvami. Zakon je nevtralen in velja za vse enako. Zbiranje podpisov pod pretvezo boja proti ‘politični policiji’ je politično motiviran poskus opozicije, da ohrani sistemsko luknjo, ki jim je omogočala izogibanje parlamentarnemu nadzoru in preiskovanju lastnih spornih poslov. V nobeni preiskavi ni normalno, da preiskovanec lahko vpliva na potek preiskave. Predstavljajte si, da nekoga začne preiskovati policija zaradi kaznivega dejanja, storilec pa lahko prek odvetnika enostavno zadržuje preiskavo s pritožbo.« Povedano drugače: resnica ni na strani levice, tudi zato takšen hrup in dvigovanje megle s »politično policijo«.
»Doživljali smo pritiske, kakršnih še ni bilo«
Jože Biščak 13. junija v Celju o tem, kaj se je dogajalo od leta 2022 dalje: »Doživljali smo pritiske, kakršnih še ni bilo. Želeli so nas materialno in finančno uničiti, grozili so našim oglaševalcem, naj ne oglašujejo na Novi24TV in v Demokraciji, drugače se bodo spravili še na njih. A smo zdržali. Največ zaslug za to ima Boris, ki je krmaril našo barko. In da ne pozabim: največji delež zaslug za to, da smo danes spet tukaj, pa imate vi, dobri ljudje, ki ste nas podpirali in nam po svojih najboljših močeh pomagali tudi s tem, da ste ostali naši zvesti bralci in gledalci. Zato še enkrat – hvala vam.«
Peter Jančič na portalu Spletni časopis 14. junija 2026: »Ko gre za preiskave v parlamentu, spomnimo še, da smo v prejšnjem mandatu lahko spremljali, kako je Svoboda sistematično onemogočala preiskovanje ravnanj Roberta Goloba, in to tudi tako, da so nastavili svojega predsednika preiskovalke, ko so jo po dolgem in sistematičnem onemogočanju na zahtevo državnega sveta le morali ustanoviti. Svoboda je preiskovalno komisijo potem vodila tako, da ni bilo mogoče raziskati ničesar. In še ureditev so spremenili, da ne bi bilo mogoče niti v prihodnje. Sprememba pri tem jih zdaj moti. Hkrati pa so sami preiskovali do vlade kritične medije in novinarje, denimo Bojana Požarja, kar je bil svetovni unikum, ko politika preiskuje medije, ki si jo drznejo kritizirati.«
Kaj je bistvo novega zakona
Novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je konec maja 2026 sprejel državni zbor, prinaša tri ključne sistemske spremembe na področju ustavne presoje, sodnega varstva preiskovancev in pogojev za delo preiskovalnih komisij. V prvi vrsti omejuje predhodno ustavno presojo, ukinja posamične pritožbe, omejuje pa tudi krog predlagateljev komisije. Oceno ustavnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave lahko v 30 dneh po njeni odreditvi po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec. Novost je tudi zamik sodnega varstva na konec parlamentarne preiskave, pred tem pa to ni več mogoče. Preiskovanec lahko vloži tožbo za sodno varstvo v roku osmih dni po koncu parlamentarne preiskave, če meni, da so mu bile kršene človekove pravice in svoboščine. Novela tudi odpravlja blokade delovanja komisij, denimo preprečuje zavlačevanje preiskave s pričami. Prejšnja ureditev je določala, da poslanec, ki je predlagan ali zaslišan kot priča, ne sme več sodelovati v komisiji. Levi pol seveda te spremembe dojema kot poskus, da bi parlamentarna večina po novem lažje samovoljno onemogočila preiskave, ki jih predlaga manjšina oziroma opozicija, pritiskala na novinarje ter izvajala vzporedno »sojenje« mimo sodišč. Kritiki tudi opozarjajo, da bodo vladajoči politiki do konca preiskave že lahko nemoteno pregledovali bančne račune, komunikacijske podatke in videoposnetke tarč, ne da bi slednje imele možnost pravočasne pritožbe. No, če smo iskreni, so v času prejšnje oblasti tisti, ki se zdaj pritožujejo, počeli natanko to.
Opomba: povzetek novosti in kritik je nastal s pomočjo umetne inteligence.
The post Gromozansko levičarsko sprenevedanje glede »politične policije« appeared first on Demokracija.
Gromozansko levičarsko sprenevedanje glede »politične policije« 2026 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2026 2026-06-27 09:09:35 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo
