Bodo vladajoči svojemu “pištoljerosu” Đorđeviću podaljšali mandat? – 2025 iustitia

iustitia.bg Piše: Anamarija Novak

Ne samo opozicijske stranke v državnem zboru, tudi stanovske organizacije in zakonodajnopravna služba so imele številne pripombe glede zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja, ki med drugim predvideva optimizacijo mreže sodišč in uvedbo enovitega sodnika.

Spomnimo, da je v razpravi Odbora DZ za pravosodje največ očitkov prišlo iz vrst poslancev SDS, ki ostro nasprotujejo predlagani rešitvi novega zakona o sodnikih, da vrhovne sodnike, ki so pred tem že opravljali sodniško službo, imenuje Sodni svet in ne več DZ. Po mnenju poslanca Jožeta Tanka gre za škandalozen predlog, s katerim se bo parlamentu odvzela pomembna pristojnost pri imenovanju sodnikov. Koaliciji je očital, da, potem ko ni dobila podpore za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov, zdaj poskuša to delno rešiti s predlagano spremembo v novem zakonu o sodnikih, kar je preseglo vse meje zdravega razuma.

»Očitno je inercija, da se sodstvo samoreproducira, tako močna, da vas ne ustavi popolnoma nič,« je očital koaliciji. Zanimalo ga je tudi, zakaj je predlagatelj sodnike porotnike umestil v predlog novega zakona o sodiščih, ne pa v predlog novega zakona o sodnikih, saj opravljajo pomembno sodno funkcijo tako kot sodniki, je še opozoril Tanko.

Sodni svet napovedal ustavno presojo

Seja DZ, na kateri so poslanci obravnavali zakonski sveženj za reformo pravosodja – gre za tri zakone s področja sodstva in enega s tožilskega področja –, je potekala minuli ponedeljek, zato bomo o tem, kako uspešni so bili s svojimi pripombami opozicijski poslanci, Sodni svet, Sodniško društvo Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije in drugi posamezniki ter kakšna reforma pravosodja nas čaka v prihodnje, pisali v eni od prihodnjih številk Demokracije. Kar lahko pred zaključkom redakcije z gotovostjo zapišemo, je, da je Sodni svet že napovedal ustavno presojo t. i. sodniškega trojčka. Ugotavljajo namreč, da gre pri sprejetih dopolnilih za skupek zakonskih sprememb »v smeri nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do Sodnega sveta«, je med drugim opozoril njegov član Andrej Ekart.

Vladajoči napisali »lex Miki«

Vladajoča politika pa je ob tem napisala tako imenovani zakon lex Miki, ki bi omogočil aktualnemu predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću nadaljevanje sodniške funkcije. Tako je prejšnji teden potekala prava mala vojna med omenjenim sodnikom in Sodnim svetom. Spomnimo. Reforma pravosodja je namreč vključevala tudi rešitev, da bi se vrhovnim sodnikom maksimalna upokojitvena starost zvišala za pet let, in sicer na dopolnjenih 75 let starosti. Predlog amandmaja, ki bi sodnikom zvišal upokojitveno starost, na odboru za pravosodje v DZ sicer ni bil potrjen, prav nič nenavadnega pa ne bi bilo, če bi se v spremenjeni obliki znova pojavil na plenarni seji DZ. Kot smo lahko brali tudi v drugih medijih, že skoraj leto dni v zakulisju potekajo prizadevanja za podaljšanje upokojitvene starosti sodnikov, ki bi med drugim Đorđeviću omogočilo, da bi v celoti odslužil svoj šestletni mandat na čelu vrhovnega sodišča. Predsednik vrhovnega sodišča je sicer že zavrnil, da gre pri vsem tem za »lex Miki«, ki naj bi bil pisan prav zanj.

Đorđević: Gre za diskriminacijo

Kot se je še sprenevedal Đorđević, je sklep, s katerim ga Sodni svet vnaprej obvešča o prenehanju mandata, »nekoliko problematičen«, saj zakon o sodniški službi predvideva, da je za izdajo ugotovitvene odločbe potrebno obvestilo predsednika vrhovnega sodišča. Sam takšnega obvestila ni posredoval, prav tako ni predlagal izdelave sklepa o prekinitvi delovnega razmerja, ki je potreben za upokojitev. Đorđević je ob tem hotel potunkati še eno od vrhovnih sodnic, ki je že dopolnila 70 let, pa ji, kot je sporočil omenjeni sodnik, Sodni svet tega sklepa ni izdal. »Tukaj torej ne gre samo za diskrecijo, ampak celo za arbitrarnost oziroma diskriminacijo,« je ugotovil. Ali bo izpodbijal sklep Sodnega sveta, še razmišlja. Đorđević je ob tem še dejal, da ideji, da bi se mu podaljšal mandat na čelu vrhovnega sodišča, ni posebej naklonjen, saj gre po njegovi oceni za nesistemsko rešitev. Odločno pa podpira drug predlog, da bi se vrhovnim sodnikom upokojitvena starost zvišala na 75 let. Pri tem bi po njegovem šlo za sistemsko rešitev, saj bi se nanašala na vse vrhovne sodnike. Za enako rešitev so se pred tremi leti odločili v Veliki Britaniji, o njej razmišljajo tudi v drugih državah, je pojasnil. Izpostavil je tudi, da je bila sedanja omejitev, ki omejuje vrhovne sodnike na 70 let, uzakonjena že pred več kot 30 leti, medtem pa se je zelo podaljšala starostna oziroma življenjska doba ljudi, tudi pokojninska ureditev se temu prilagaja.

O prenehanju sodniške funkcije

Sodni svet je na seji, ki je bila v torek, 14. oktobra, izglasoval, da predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću z 31. decembrom letos preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča. Sklep je Sodni svet sprejel z devetimi glasovi za in enim proti, enajsti član sodnega sveta Andrej Ekart pa se je iz obravnave te točke izločil iz osebnih razlogov in tesnega sodelovanja z Đorđevićem v okviru sodniškega društva. Đorđević bo tako opravil približno polovico svojega predsedniškega mandata na čelu vrhovnega sodišča. Gre sicer za običajen postopek, so pojasnili v Sodnem svetu, glasovanje pa je bilo potrebno, ker je v teku, pravzaprav že proti koncu izbira novega predsednika vrhovnega sodišča. Kandidata sta Marjeta Švab Širok in Damjan Orož. Na občni seji vrhovnega sodišča sta oba dobila (enako) podporo, Sodni svet pa je podprl Oroža. Zdaj je na vrsti ministrica, da ga predlaga v imenovanje državnemu zboru.

Sodni svet – prikaz nasprotnih dejstev

Na Sodnem svetu pa so se s prikazom nasprotnih dejstev odzvali na izjavo, v kateri predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević svetu očita diskriminacijo v zvezi s sklepom o prenehanju njegove funkcije zaradi dosežene zgornje starostne meje za upokojitev. Javnost si bo tako lahko sama ustvarila mnenje, ali gre za diskriminacijo, so zapisali. V Sodnem svetu so v javnem prikazu nasprotnih dejstev med drugim izpostavili, da bo Đorđević letos dopolnil 70 let in da so ga v začetku junija z dopisom seznanili z zakonsko predvidenim prenehanjem sodniške funkcije in s tem s prenehanjem funkcije predsednika vrhovnega sodišča najkasneje ob koncu letošnjega leta. Pojasnili so, da je Đorđević sredi junija Sodni svet sam obvestil, da mu bo sodniška funkcija po zakonu prenehala z iztekom letošnjega leta, v katerem bo dosegel starostno mejo za upokojitev, to pa podkrepili z Đorđevićevim dopisom predsednici Sodnega sveta Urški Kežmah. »Sodni svet je tako sledil sodnikovemu predlogu in kot datum prenehanja funkcije določil skrajni rok, ki ga omogoča zakonodaja,« so med drugim zapisali v prikazu nasprotnih dejstev. Izpostavili so tudi, da je Đorđević v postopku kandidiranja za mesto predsednika vrhovnega sodišča leta 2022 izdelal program samo za tri leta mandata ter ob tem že tedaj navedel, da mu bo sodniška funkcija prenehala 31. 12. 2025. Prenehanje sodniške funkcije je zakonski razlog za prenehanje funkcije predsednika sodišča, zato so hkrati določili, da Đorđeviću istega dne preneha tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča, so dodali. V zvezi z očitkom, da Sodni svet odločbe o prenehanju mandata ni izdal za vrhovno sodnico, ki je letos dopolnila 70 let starosti, pa so izpostavili, da od predsednika vrhovnega sodišča niso prejeli nobenega drugega obvestila, da bi se kateremu od vrhovnih sodnikov letos iztekla sodniška funkcija. Poudarili so še, da vprašanje o podaljšanju mandata sodnikov prek 70 let ni bilo predmet strokovnega usklajevanja niti podaljšanja mandata ne zasledijo v zakonodajnem gradivu, ki ga je ministrstvo za pravosodje poslalo v državni zbor.

 

The post Bodo vladajoči svojemu “pištoljerosu” Đorđeviću podaljšali mandat? appeared first on Demokracija.

Bodo vladajoči svojemu “pištoljerosu” Đorđeviću podaljšali mandat? – 2025 iustitia IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-11-01 20:23:31 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo