Bodo Evropo poseljevali Indijci? 2026

iustitia.bg Piše: Andrej Sekulović

Evropa in Indija sta sklenili »mater vseh dogovorov«. Gre za obsežen gospodarski sporazum o sodelovanju. Obenem Evropska unija na stežaj odpira vrata indijskim delavcem in študentom. Indija naj bi imela velik presežek delovne sile, ki jo hočejo liberalne elite množično uvažati v Evropo.  

Po dobrih dveh desetletjih pogajanj sta 27. januarja letos v New Delhiju, glavnem mestu Indije, Evropska unija in Indija ob obisku predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Coste sklenili obsežen prostotrgovinski sporazum, ki naj bi bi veljal za prelomnico v evropsko-indijskih odnosih. Indijski premier je ob tem poudaril, da gre za dogovor vseh dogovorov, za dogovor zgodovinskega pomena, ki bo indijskim kmetom in majhnim podjetjem olajšal vstop na evropski trg in okrepil proizvodni in storitveni sektor. »Ljudje po svetu ga imenujejo mati vseh dogovorov. Sporazum bo omogočil ogromne priložnosti 1,4-miljardnemu prebivalstvu Indije in milijonom Evropejcem,« je bil navdušen indijski premier. Von der Leynova mu je pritrdila: »Uspeli smo, dosegli smo mater vseh dogovorov. Ustvarjamo trg za dve milijardi ljudi.« Sporazum bo predstavljal kar 25 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda in eno tretjino globalne trgovine. Medtem ko ga nekateri pozdravljajo tudi zato, ker bo Indijo pomaknil stran od Kitajske in Rusije ter jo približal Zahodu, pa številni izražajo skrb glede morebitnega stopnjevanja množičnih migracij, ki bi jih dogovor lahko še pospešil.

Kaj vključuje »mati vseh dogovorov«?

Preden je odpotoval v New Delhi, je sporazum komentiral tudi Costa, ki je dejal, da je Indija ključna partnerica Evropske unije: »Imamo skupne zmožnosti in odgovornosti, da zaščitimo na pravu utemeljen mednarodni red. Srečanje bo ključna priložnost za gradnjo našega partnerstva in napredka znotraj našega sodelovanja.«

Sporazum med drugim predvideva odpravo ali postopno znižanje carin za približno 96–97 odstotkov evropskega izvoza v Indijo, skoraj popolno odpravo carin za indijski izvoz v Evropsko unijo, zlasti na tekstil, oblačila, usnje, dragulje in nekatere kemične izdelke, ter postopno znižanje izjemno visokih indijskih carin na evropske avtomobile, stroje, vino in žgane pijače, pri čemer so za nekatere sektorje predvideni prehodni roki in količinske kvote. Poleg tega vključuje tudi širši dostop do trga storitev, kot so, denimo, finančne,  pomorske, telekomunikacijske in poslovne storitve, okrepljeno zaščito tujih naložb in večjo pravno predvidljivost za podjetja ter sodelovanje na področju intelektualne lastnine, standardov, carinskih postopkov in regulativnega usklajevanja. So pa delno izključeni ali zaščiteni z omejitvami nekateri občutljivejši sektorji, predvsem določeni kmetijski proizvodi, kot so mlečni izdelki. Za Evropsko unijo naj bi tako sporazum prinašal diverzifikacijo gospodarskih in političnih partnerstev zunaj tradicionalnega atlantskega prostora, okrepitev vezi z Indijo ter zmanjševanje odvisnosti od bolj nepredvidljivih trgovinskih odnosov, za Indijo pa večji dostop do enega največjih svetovnih trgov, spodbudo za industrializacijo, izvoz in tuje investicije ter krepitev njenega mednarodnega položaja. Sporazum mora sicer počakati še na ratifikacijo v Evropskem parlamentu, potrditev držav članic pa tudi na zaključek formalnih notranjih postopkov v Indiji. Začel naj bi veljati že letos ali najkasneje leta 2027.

Uvažanje indijskih študentov in delavcev

Tesnejše sodelovanje z Indijo pa poleg gospodarskih prinaša tudi demografske spremembe, ki so v skladu z globalistično agendo trenutnega vodstva v Bruslju. Na srečanju v New Delhiju sta namreč Modi in von der Leynova vzporedno podpisala tudi dogovor o mobilnosti in migracijah, ki odpira nove poti za študente, raziskovalce in delavce ter povezuje gospodarstvo z upravljanjem migracij. Gre za prvi tovrsten dogovor, ki ga je EU podpisala z vlado tretje države.  Bruselj namreč ne želi premikati in uvažati le dobrin in izdelkov, ampak tudi ljudi. Tako lahko v prihodnje pričakujemo še več indijskih priseljencev na evropskih – tudi slovenskih – ulicah. Dogovor o migrantih bo vzpostavil enoten okvir za indijske študente in usposobljene delavce, ki bo omogočal lažjo mobilnost ljudi, po domače: Indijcem bo olajševal prihod v Evropo. Prav tako bo nadgrajeval ali povezoval že obstoječe dogovore te vrste, ki jih ima Indija s posameznimi državami članicami. Poenotil bo poti za delo in študij v Evropski uniji, kar vključuje lažje prejemanje viz, hitrejše postopke in več zakonitih možnosti za delo. Prihod indijskih študentov bo močno poenostavljen; študentske vize bodo lahko dobili laže in hitreje, prav tako bodo te vize potencialno neomejene, saj EU ne bo uvajala vnaprej določenih omejitev števila študentskih viz za Indijce, kot se to pogosto dogaja pri tovrstnih nacionalnih programih. Pogoji za pridobitev vize bodo jasnejši in poenostavljeni, indijskim študentom pa bo odprtih tudi več novih poti za delo po študiju v Evropi. Cilj Bruslja naj bi bil namreč, da lahko po študiju čim dlje ostanejo v Evropi in najdejo zaposlitev, pri iskanju katere naj bi dobili tudi pomoč.

Tako liberalna politika EU še naprej skuša reševati demografska vprašanja z nadomeščanjem avtohtonega prebivalstva. Dogovor prinaša tudi uvažanje indijskih usposobljenih delavcev, raziskovalcev  in strokovnjakov, ki jim bo prav tako omogočen poenostavljen in lažji prejem delovnih vizumov za začasno delo in storitveno mobilnost (tu gre za pogodbene strokovnjake). Laže se bodo izdajala delovna dovoljenja za bivanje, poleg tega se bo v večjih obsegih priznavalo pridobljene strokovne kvalifikacije v Indiji, kar pomeni, da prišlekom ne bo več treba opravljati dodatnih tečajev ali usposabljanj v Evropi. Napoveduje se celo do 25-odstotno povečan prihod indijskih delavcev v prihodnjih letih, ki ga bodo omogočila nova poenostavljena pravila. Ključen del tega sporazuma za stopnjevanje velike zamenjave je sistem za lažji dostop in hitrejše postopke, ki bo vključeval mehanizme za hitrejše obravnavanje vlog – denimo vloge za študentske in delovne vize naj bi bile rešene v 45 dneh –, kot tudi skupne smernice za izboljšane postopke odobritve viz in druge administrativne olajšave.

Liberalna politika prinaša uničenje avtohtone Evrope

Pri vsem tem gre le za stopnjevanje že pred desetimi leti določenih smernic. Že leta 2016 je bila v sklopu strateškega partnerstva med Evropsko unijo in njenimi članicami ter Indijo podpisana Skupna agenda o migracijah in mobilnosti, ki je postavila izhodiščne točke za vprašanja migracij, mobilnosti, selitve delavcev itn. Omenjeni dokument zagovarja nadzorovane legalne migracije, večje sodelovanje na področju nezakonitih migracij in preprečevanje tihotapljenja ljudi, najboljše izkoriščanje razvojnih možnosti, ki naj bi jih prinašali migranti, in promocijo njihove mednarodne zaščite. V uvodnem delu lahko preberemo, da je Indija izvorna država tako visoko usposobljenih kot tudi nizko usposobljenih migrantov. Nadalje lahko preberemo, da naj bi imela do leta 2030 kar 254-milijonski presežek visoko usposobljenih delavcev, ki bi lahko zapolnili praznino pomanjkanja usposobljenih delavcev v Evropski uniji. Takšna luknja naj bi se pojavila tudi na področju nizko usposobljenih delavcev, ki bi jo prav tako lahko v prihodnih desetletjih zapolnili indijski migranti.

Tako nesrečna liberalna logika v imenu BDP-ja in gospodarstva izvaja demografski izbris etničnih Evropejcev; namesto da bi spodbujali domačo demografsko rast, se jim zdi lažje preprosto uvažati množice iz tretjega sveta, medtem ko stara Evropa tone v morju multikulturalizma. V Sloveniji je bilo sicer v lanskem letu izdanih skupaj 3.298 začasnih in stalnih dovoljenj za prebivanje za indijske državljane. Glede na podatke evropskega statističnega urada naj bi leta 2021 v EU živelo 618.000 indijskih državljanov, a postane ta številka precej višja, če prištejemo še vse državljane držav članic indijskega izvora, o katerih pa ni točnih statističnih podatkov. Število indijskih migrantov iz leta v leto narašča.

The post Bodo Evropo poseljevali Indijci? appeared first on Demokracija.

Bodo Evropo poseljevali Indijci? 2026 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2026 2026-02-15 15:46:38 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo