iustitia.bg 
Piše: Gašper Blažič
Ob ocenah sedanjega stanja se pogosto širijo dokaj pavšalne ocene, kaj vse so pustili za seboj »levi in desni«. Poanta takih ocen je, da sta obe opciji enako krivi za stanje, ki ga imamo sedaj.
Toda primerjava, vsaj za obdobje od leta 1990 dalje, pokaže na precejšnjo asimetričnost, kar se tiče vladanja levice in desnice. Kar je sicer prav tako zelo pavšalna oznaka. Ob tem nismo upoštevali 45-letnega obdobja vladanja Zveze komunistov Slovenije, ki so od leta 1945 dalje nastavljali tudi svoje predsednike vlade, ob tem pa celo nalašč napačno navajajo, da je bil Boris Kidrič prvi slovenski premier.
45 let komunističnih »vlad«
O »ajdovski« vladi iz leta 1945 smo že večkrat pisali in tudi dokazali, da je bila prva slovenska narodna vlada v resnici postavljena jeseni 1918. So se pa po Kidriču, ki sicer ni dolgo opravljal svoje funkcije, zvrstili še Miha Marinko (»kurji tat«), Boris Kraigher, Viktor Avbelj, Janko Smole, Stane Kavčič, Andrej Marinc, Anton Vratuša, Janez Zemljarič in Dušan Šinigoj. Ob tem še velja omeniti, da so se leta 1953 komunisti odrekli nazivu »republiška vlada« in z ustavno reformo uvedli »izvršni svet«. To poimenovanje je ostalo celo v času po imenovanju Demosove vlade, čeprav smo vsi vedeli, kaj ti izrazi pomenijo. Z nekaj zakonodajnimi spremembami je Skupščina RS po prvih večstrankarskih volitvah postopoma omogočila nastanek prave vlade, za začetek pa je predsednike republiških komitejev preimenovala v republiške sekretarje, ki so sčasoma tudi uradno postali ministri, sekretariati pa ministrstva. No, to je bil seveda le prvi del reforme, ki je ukinjal kardeljanski »novorek«. Pravzaprav je bil od partijskih »premierjev« nekaj več spoštovanja vreden le Stane Kavčič, ki je bil, čeprav je malo pred tem sodeloval v ideološki komisiji, ki je pripomogla k družbeni izločitvi Jožeta Pučnika, izrazit reformist. In je nato postal žrtev čistk v začetku sedemdesetih let. »Zdrave sile« so ga poslale v dosmrtno izolacijo. Umrl je leta 1987.
Kako so blefirali glede »sestopa z oblasti«
Ob tem seveda velja spomniti na še nekaj dejstev. Prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni so bile 8. aprila 1990, na cvetno nedeljo, dva tedna kasneje pa sta sledila še drugi krog volitev za predsednika predsedstva ter volitve delegatov v zbor občin. Te volitve so bile sad prizadevanj novonastajajoče opozicije (denimo z javno zahtevo »Kakšne volitve hočemo«). Vendar pa partijska nomenklatura tedaj ni želela slišati ničesar, čeprav so v državah vzhodnega bloka že potekali procesi pogajanj med novonastajajočimi demokratičnimi silami ter vladajočimi partijskimi elitami. SZDL je sprva hotela zadržati nastanek novih strank v svojem institucionalnem okviru, vendar so se nove stranke leta 1989 vse bolj temu izmikale. Jeseni 1989 je bila stara socialistična skupščina, ki jo je vodil Miran Potrč, že prisiljena sprejemati zakonodajo, ki je legalizirala nastanek strank. Vseeno pa je bil interes partije, da ohrani oblast preko demokratičnih volitev, zelo velik. Januarja 1990, ko je Demos že uradno nastal in je potekala neuradna kampanja, so stare sile poskrbele za videz demokratičnosti tudi z odhodom svoje delegacije z jugoslovanskega kongresa v Beogradu. V tistem času so se tudi stare družbenopolitične organizacije že transformirale v stranke. Če se nove demokratične sile ne bi združile v Demos, bi mandat za sestavo vlade zelo verjetno pripadel Janezu Kocijančiču (SDP), tedanjemu direktorju družbe Adria Airways ter človeku iz kroga Milana Kučana, ki je z vrha CK ZKS že preskočil v vodenje države. No, takrat še preko predsedstva, ki je imelo poleg predsednika še štiri člane. Ne glede na tesno zmago Demosa je treba priznati, da partijski »sestop z oblasti« ni bil iskren. Uporabili so vso svojo prednost in kadrovske resurse, tako v medijih kot v volilnih komisijah. Zato ne preseneča, da je dr. Lovro Šturm, ki je takrat postal ustavni sodnik, volitve sicer ocenil za prve večstrankarske, vendar pa po njegovem mnenju niso bile poštene. Tekma med starimi silami in novo demokracijo ni bila izenačena, kar se je kasneje jasno pokazalo.
Celoten članek lahko preberete v novi številki Demokracije!
The post V novi Demokraciji preberite: 1945–2026: Večinoma so bile na oblasti leve vlade appeared first on Demokracija.
V novi Demokraciji preberite: 1945–2026: Večinoma so bile na oblasti leve vlade 2026 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2026 2026-05-15 06:31:28 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo
