Ustavno sodišče odločilo: referendum o interventnem zakonu je dopusten, s tem pa je tudi blokiralo zakon 2026

DZ je konec maja, po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, odločil, da o zakonu ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.

Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.

“Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo,” je zapisalo ustavno sodišče.

Razveljavitev sklepa o nedopustnosti referenduma pomeni, da je referendum dopusten. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.

Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo moral DZ razpisati. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.

Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep državnega zbora o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Proti je glasoval samo ustavni sodnik Marko Starman. Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 overjenih podpisov za razpis referenduma o zakonu.

Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, je današnji predlog ustavnega sodišča tako pojasnila.

»Ustavno sodišče je dopustilo referendum o davkih. Od danes je torej dovoljeno vse. Zdaj pa da vidimo koliko državljanom je proti zakonu, ki med drugim prinaša:
– Nižji 5-odstotni DDV na osnovna živila (moka, kruh, mleko, meso, jajca, sadje, zelenjava).
– Nižji DDV na energente: Možnost začasnega znižanja stopnje DDV na elektriko in energente na 9,5 % za največ devet mesecev.
– Razbremenitev upokojencev: Upokojenci in popoldanski s.p.-jevci so oproščeni plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo.
– Samostojni podjetniki (normiranci): Nova dohodninska lestvica: Priznani normirani odhodki znašajo 80 % do 100.000 evrov prometa, nad 150.000 evrov pa se odhodki ne priznajo več.
– Enotna davčna stopnja: Ukinjena je progresivna obdavčitev, uvedena je enotna 20-odstotna davčna stopnja za vse normirance.
– Nižji prispevki za polne s. p.: Zavarovalna osnova se znižuje na 45 % minimalne plače, kar mesečne prispevke zniža s približno 650 na okoli 250 evrov.
– Gostinstvo in turizem: Izvajanje novega strožjega Zakona o gostinstvu (ZGos-1), ki omejuje kratkoročno oddajanje nepremičnin, je odloženo do konca leta 2026.
– Vpis v register: Rok za vpis nastanitvenih obratov v register se podaljšuje do 30. junija 2027.«

Dodajmo, da so v interventnem zakonu tudi rešitve za zdravstvo in krajšanje čakalnih vrst. Glede na blokado pa spremembe glede dela zdravnikov (zaenkrat) ne bodo uveljavljene.
Ustavni sodniki so zapisali, da mora predsednik državnega zbora zdaj določiti 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra. Če bo zbranih 40.000 overjenih podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo moral državni zbor razpisati. Zakonska ureditev pa omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.
Interventni zakon je bil v državnem zboru potrjen 11. maja 2026. Še pred vzpostavitvijo nove vlade so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS.

Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.

Edini, ki je glasoval proti razveljaviti sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma, je bil ustavni sodnik Marko Starman (napisal je tudi odklonilno ločeno mnenje). Sodnik poročevalec v zadevi je bil Rok Svetlič, ki je napisal celo pritrdilno ločeno mnenje.