• News
  • Investigations
  • Online Store IUSTITIA
  • Real Estate agency
  • Petar Nizamov
  • Fitness & Wellness coach
  • Food Delivery
  • Charcoal retail
  • Firewood Wholesale
  • Charcoal Wholesale
  • Web Development agency
ar العربية dk Dansk de Deutsch gr Ελληνικά en English bg български cz Čeština es Español fr Français il עברית hr Hrvatski hu Magyar it Italiano lt Lietuviškai lv Latviešu valoda mk македонски јазик no Norsk Bokmål nl Nederlands pl Polski pt Português ro Română ru Русский sk Slovenčina si Slovenščina sr Српски језик se Svenska tr Türkçe ua Українська japan 日本語 thai ไทย iran فارسی china 中文 (中国) belarus Беларуская мова osterreich Deutsch Austria schweiz Deutsch Switzerland shqiperia shqiperia usa English USA bih Bosanski
Monday, November 16, 2026
Logotip spletne strani za preiskovalno novinarstvo in poglobljene objave o temah javnega interesa
  • Oglašujte pri nas Pravosodje – IUSTITIA.BG
  • Pravosodje | preiskovalno novinarstvo, novice, analize | iustitia.bg | ЮСТИЦИЯ – Slovenščina
  • O nas – agencija za preiskovalno novinarstvo IUSTITIA – Burgas, Bolgarija
  • Vprašanja in odgovori – razprava
  • Analize
  • Novice za leto 2025
  • Politika
  • Raziskovanje
  • Slovenija danes – Novice iz Slovenije
  • Svetovne novice
  • Slovenščina
    • العربية
    • Dansk
    • Deutsch
    • Ελληνικά
    • English
    • български
    • Čeština
    • Español
    • Français
    • עברית
    • Hrvatski
    • Magyar
    • Italiano
    • Lietuviškai
    • Latviešu valoda
    • македонски јазик
    • Norsk Bokmål
    • Nederlands
    • Polski
    • Português
    • Română
    • Русский
    • Slovenčina
    • Slovenščina
    • Српски језик
    • Svenska
    • Türkçe
    • Українська
    • 日本語
    • ไทย
    • فارسی
    • 中文 (中国)
    • Беларуская мова
    • Deutsch Austria
    • Deutsch Switzerland
    • shqiperia
    • English USA
    • Bosanski
  • Stiki
No Result
View All Result
  • Oglašujte pri nas Pravosodje – IUSTITIA.BG
  • Pravosodje | preiskovalno novinarstvo, novice, analize | iustitia.bg | ЮСТИЦИЯ – Slovenščina
  • O nas – agencija za preiskovalno novinarstvo IUSTITIA – Burgas, Bolgarija
  • Vprašanja in odgovori – razprava
  • Analize
  • Novice za leto 2025
  • Politika
  • Raziskovanje
  • Slovenija danes – Novice iz Slovenije
  • Svetovne novice
  • Slovenščina
    • العربية
    • Dansk
    • Deutsch
    • Ελληνικά
    • English
    • български
    • Čeština
    • Español
    • Français
    • עברית
    • Hrvatski
    • Magyar
    • Italiano
    • Lietuviškai
    • Latviešu valoda
    • македонски јазик
    • Norsk Bokmål
    • Nederlands
    • Polski
    • Português
    • Română
    • Русский
    • Slovenčina
    • Slovenščina
    • Српски језик
    • Svenska
    • Türkçe
    • Українська
    • 日本語
    • ไทย
    • فارسی
    • 中文 (中国)
    • Беларуская мова
    • Deutsch Austria
    • Deutsch Switzerland
    • shqiperia
    • English USA
    • Bosanski
  • Stiki
No Result
View All Result
Logotip medijske hiše za preiskovalno novinarstvo z objavami, analizami in dokumentiranimi gradivi javnega interesa
No Result
View All Result

(INTERVJU) Državna sekretarka za izobraževanje Mojca Škrinjar: “Odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026

Юстиция Иванова by Юстиция Иванова
November 16, 2026
in На фокус
0
(intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026

(INTERVJU) Državna sekretarka za izobraževanje Mojca Škrinjar: “Odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa”

Споделете в социалните мрежи / Споделете в социалните мрежи / Share in social media
Facebook X LinkedIn Reddit Telegram WhatsApp Email Print

Treba (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 intervju drzavna sekretarka za izobrazevanje mojca skrinjar odlocitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo casa 2026 treba piše: lucija kavčič
»prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in... Iustitia. Bg (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 2026-11-16 02:02:08 pravosodje - iustitia. Bg treba

Piše: Lucija Kavčič

»Prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in razumevanje,« je v intervjuju o reformi na področju izobraževanja povedala Mojca Škrinjar, državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Reforma bo med drugim po tehtnem premisleku prinesla prehod nazaj na prenovljeno osemletno osnovno šolo, še pravi državna sekretarka.

Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino  Mojca Škrinjar (1955) je profesorica angleškega in nemškega jezika in je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoje življenje je posvetila izobraževanju; sprva kot učiteljica v osnovni šoli, nato 14 let kot ravnateljica. Ustanovila je prvi oddelek mednarodne osnovne šole v Sloveniji, v javno šolo pa vnesla elemente pedagogike Montessori. V letih 2004–2008 je bila generalna direktorica za vrtce in osnovno šolstvo na ministrstvu za šolstvo. Nato je prevzela funkcijo predstojnice območne enote Zavoda RS za šolstvo v Kranju. Nadalje jo je pot kot direktorico Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Cirius Kamnik popeljala v najlepši del njene kariere. Imenovana je bila za državno sekretarko na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v drugi Janševi vladi, kjer je vodila revizijo zakonov s področja predšolske vzgoje, osnovnih in srednjih šol ter posebnih potreb. Nato je opravljala delo pomočnice direktorja Študentskega doma Ljubljana s 7.700 študenti. Leta 2017 se je vrnila na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, tedaj kot vodja digitalizacije izobraževanja. V mandatu 2020−2022 je bila poslanka Državnega zbora RS. V letih 2010, 2014 in 2018 je bila izvoljena za svetnico Mestne občine Ljubljana. Je podpredsednica  Združenja za vrednote osamosvojitve ter podpredsednica seniorjev in seniork  Evropske ljudske stranke (ESU). Mojca Škrinjar je poročena in ima dva odrasla otroka ter vnuka.

DEMOKRACIJA: Po izjemno slabih rezultatih raziskave PISA (Program mednarodne primerjave dosežkov učencev, op.p.) je med napovedanimi spremembami v šolstvu najbolj odmevala napoved ministrstva, da se vrača osemletka. Kako je prišlo do te odločitve?

Mojca Škrinjar: Ne gre samo za en rezultat, kot je PISA, gre za nenehno upadanje rezultatov praktično od polne uvedbe devetletke dalje. Stanje je bilo alarmantno že pred desetimi leti, a ga ni nihče jemal resno oziroma se v času covida s tem ni bilo mogoče veliko ukvarjati, ker je bila pač kriza. To je zanemarjena tema, ki bi morala biti naslovljena že zdavnaj. Povrh vsega smo se letos znašli pod še enim mejnikom, pod povprečjem OECD, kar je alarm najhujše vrste.

Ko smo bili kot stranka v opoziciji, smo v strokovnem svetu spremljali stanje na področju izobraževanja. V nas je že dolgo tlelo spoznanje, da je v našem izobraževalnem sistemu nekaj hudo narobe, a smo kot opozicija na to lahko samo opozarjali, zdaj pa končno lahko nekaj naredimo. Ko smo dobili rezultate raziskave PISA in pregledali rezultate od uvedbe devetletke naprej, smo ugotovili, da se upadanje znanja na nek način ujema prav z uvedbo devetletke. Pri tem ne gre za število let kot tako, gre za način, ki ga je devetletka prinesla. Njen prvotni namen je bil podaljšati osnovno šolo za eno leto z zgodnejšim vstopom otrok v šolo, ampak to je bilo le na papirju – v resnici pa smo namesto enega leta šole več dobili tri leta vrtca več. Devetletka je prinesla kar triletno opismenjevanje, ki se začne s šestim letom in traja do devetega leta. S tem so pravzaprav znižali standard za vse otroke. V osemletki lahko pričakujete, da bo imelo na koncu prvega razreda nekaj otrok še težave z branjem in pisanjem, ki pa jih bodo na začetku drugega razreda, septembra ali oktobra, odpravili, medtem ko se v devetletki to zdaj zavleče do konca tretjega razreda.

Lahko natančneje pojasnite?

Če pogledamo mednarodno raziskavo bralne pismenosti iz leta 2006, ki je zajela otroke, stare devet let – med katerimi so eni že obiskovali četrti razred devetletke, ki se je takrat postopoma uvajala, drugi pa tretji razred osemletke – ugotovimo zanimive podatke. Tisti v devetletki so imeli za seboj 300 ur slovenščine več kot enako stari otroci v osemletki, pa so v raziskavi pri slovenščini dosegli samo dve točki več (523 točk v devetletki in 521 točk v osemletki), kar je praktično zanemarljivo. Na to sta se takrat odzvala tudi dva tvorca devetletke, dr. Slavko Gaber in dr. Ljubica Marjanovič Umek, ter zapisala, da devetletka ni dosegla svojega cilja. Leta 2011 je dr. Musek izdal knjigo Bajke in povesti o devetletki, v kateri je zbral vse mednarodne primerjave, in vsepovsod se je pokazalo, da so rezultati devetletke praviloma slabši od rezultatov osemletke.

Zato lahko povem, da je odločitev za ponovno uvedbo osemletke zorela dolgo časa. Prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in razumevanje. Vendar je to v obstoječi devetletki skoraj nemogoče doseči, saj so ljudje navajeni delati na ustaljen način, in prav to miselnost je treba spremeniti.

Zdaj sta v prvem razredu hkrati učiteljica in vzgojiteljica. Polovico plače vzgojiteljice financira država, polovico pa običajno občina. To je ustaljen način dela, ki ga ni mogoče zlahka prekiniti. Poleg tega so bili narejeni novi učni načrti, plačani z evropskim denarjem, zato jih ni bilo mogoče umakniti že junija, saj bi v nasprotnem primeru morali vrniti 14 milijonov evrov evropskih sredstev. Prenovljeni učni načrti obstoječo prakso brez pravih mejnikov pri branju prenašajo naprej, in prav to je treba spremeniti.

Kako bo opismenjevanje videti po novem?

Najprej bo treba šestletnikom zagotoviti temeljito pripravo na branje, da bodo znali poslušati in razločevati glasove ter pripovedovati, kaj so iz povedanega razumeli. Vstop v prvi razred pa bo jasna ločnica, od katere naprej bo obvezno intenzivno učenje branja in pisanja. Organizacijsko najbolj smiselna rešitev je razmejitev devetletke na model »ena plus osem« (1+8); v prvem letu, torej med predšolsko vzgojo, se otroke temeljito pripravi na branje in pisanje, ki se nato v prvem razredu zahtevneje začne. Otroci to zmorejo, saj je razlika med šestletnikom in sedemletnikom bistveno večja kot razlika med sedemletnikom in osemletnikom. Od šestega do sedmega leta se namreč zgodi velik razvojni preskok.

Kaj je ideološko nevtralna šola Ali šolski zbori in dramske skupine ne bodo več nastopali na borčevskih proslavah?

Upor proti nacizmu in fašizmu je bil legitimna stvar. Zagotovo pa niso bili legitimna stvar poboji že med vojno in po njej; to je bil genocid. Dokler naša zveza borcev – ki je naslednica partizanov – ne bo jasno in glasno povedala, da obstaja razlika med človekom, ki se upre nacizmu in fašizmu, ter človekom, denimo vosovcem, ki ubije kmeta, trgovca ali obrtnika, ker si je zaželel njegovega premoženja, do takrat mislim, da otroci nimajo kaj delati na borčevskih proslavah. Obstaja razlika med nekom, ki je šel dejansko v boj proti fašizmu in nacizmu ter se raje pridružil partizanskim četam v gozdu, kot da bi ga okupator mobiliziral in poslal na rusko fronto, in tistimi, ki so prišli na kmetijo, jo izropali ter pobili lastnike. Dokler ne bo jasne ločnice med pravičnim uporom proti okupatorju in ubijalskimi pohodi med vojno ter po njej, bodo nastopi šolskih zborov in dramskih skupin na tovrstnih proslavah nesprejemljivi. Ko pa bomo v naši družbi prišli do tega, da bomo razlikovali med uporom proti okupatorju in pobijanjem Slovencev zaradi koristi, maščevanja ali zlobe, takrat bomo lahko rekli: Zakaj pa ne bi zapeli ob kakšnem partizanskem spomeniku? Seveda. In če lahko gremo tja, gremo lahko pet tudi pred spomenik žrtvam povojnih pobojev. Samo za to gre.

Treba (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 intervju drzavna sekretarka za izobrazevanje mojca skrinjar odlocitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo casa 2026 1 treba piše: lucija kavčič
»prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in... Iustitia. Bg (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 2026-11-16 02:02:08 pravosodje - iustitia. Bg treba
foto: Bor Slana / STA

Kaj še sodi pod izraz ideološko nevtralna šola

Tako je, ideološko nevtralna šola pomeni še veliko več. Pomeni tudi to, da če želi biti sindikat SVIZ predvsem politični aktivist, potem kot tak nima kaj početi v šolah. Če pa izvaja le sindikalne dejavnosti, je to absolutno dovoljeno, vendar naj bodo te ločene od pedagoških dejavnosti, na primer v ločenem kabinetu. Nikakor pa to ne sodi v skupne prostore za učence, dijake in učitelje, kjer je prostor za stroko in pouk. Ideološko nevtralna šola pomeni tudi to, da se lahko pri pouku zgodovine, sociologije ali etike prosto pogovarjamo o tem, da obstajajo različne stranke, ki zagovarjajo različne politične programe, in to povsem korektno. Ne more pa se učitelj postaviti na stališče, da je prava samo ena stranka. Mladini je treba pokazati, da obstaja celoten politični spekter, sami pa se bodo odločili, kaj jim je bližje.

Zanimivo je, da se nasprotniki šolske reforme letos ne bojijo toliko za vsebine LGBT …

Med seboj smo različni in to različnost je pač treba priznavati, tudi takšno. Prav v času prve Janševe vlade, v mandatu 2004–2008, je prišlo do prve legitimacije istospolnih glede skupnega življenja, premoženja itd. To pomeni, da je istospolnost lastnost določene skupine ljudi, do katere imajo pravico. In to je pač vse, kar je o tem treba povedati otrokom v šolah; učiti jih je treba, da če se nekdo pač izkazuje kot tak, da ga je treba spoštovati ravno tako kot vse druge ljudi. Toliko in nič več.

V slovenskih šolah je v zadnjih letih vse več priseljenskih otrok, s tem pa verjetno postaja vse večja težava tudi nepoznavanje slovenskega jezika. Bi sledili zgledu italijanske premierke Giorgie Meloni, ki je določila, da je v razredih lahko le omejeno število priseljenskih otrok, saj se tako lažje integrirajo?

Ne, kaj takega bi bilo pri nas neizvedljivo, saj ima Italija drugačen šolski sistem in drugačno geografsko mrežo šol. Pri nas bomo uvedli pripravljalnico: otrok, ki ne bo znal slovensko, bo moral najprej obiskovati pripravljalnico. V osnovno šolo se bo vpisal v okolišu, v katerem živi, in če tam ne bo pripravljalnice, bo morala občina poskrbeti za prevoz otroka v drug center, kjer bo tak oddelek oblikovan. Pripravljalnica bo imela prilagojen predmetnik in bo posvečena intenzivnemu učenju slovenščine, poleg tega pa bo vključevala še nekaj slovenske zgodovine, državljanske vzgoje ter športnih dejavnosti. Podobno bo v srednješolski pripravljalnici. Če pa bo otrok že prej, na primer že v treh mesecih, usvojil dobro znanje slovenščine, se bo lahko v šoli priključil svoji generaciji, v srednji šoli pa ravno tako. Če bo že zelo zgodaj dosegel raven znanja slovenščine, ki je potrebna za razumevanje šolske snovi, se bo tak dijak v izbrano srednjo šolo lahko vključil že sredi leta, če bo ta seveda imela prosta mesta. V nasprotnem primeru bo počakal do konca šolskega leta, medtem morda še nadgradil svoje znanje slovenščine in se nato vpisal v šolo, ki jo želi obiskovati.

Kaj menite o že sprejetih učnih načrtih?

Meni se zdijo učni načrti, ki so sprejeti za osnovno šolo in gimnazijo, povsem neustrezni. Za primer vam dam samo učni načrt za slovenščino v prvi triadi. Ta učni načrt vsebuje približno 185 ciljev in pol toliko standardov znanja. Nemogoče je, da bi učitelji lahko sledili 185 ciljem, ne da bi bili ves čas nervozni, kaj so izpustili in do katere mere so posamezen cilj dosegli. Pri pozornem branju pa ugotovite, da so nekateri cilji pravzaprav le opisi dejavnosti.

Učni načrt bi moral biti kratek in jasen, z le nekaj mejniki, na primer: po prvem razredu mora otrok znati brati in pisati vse štiri abecede ter razumeti prebrano. Seveda imamo individualizacijo in diferenciacijo, zato boste vedno našli koga, ki bo vrstnike prehiteval, ali pa koga, ki bo zaostajal. To pa se v krajšem obdobju izravna s povečano učiteljevo podporo in vodenjem. Potem je tu na primer predmet zgodovina, kjer je treba določiti, koliko časa je treba posvetiti posameznemu poglavju. Osebno na primer mislim, da poglavje o slovenski osamosvojitvi zahteva več časa, in to ne na koncu šolskega leta. Učni načrti so obsežni in, kot jih vidim sama, zmedeni, zato je konec koncev založnik tisti, ki pripravi učbenik, ki se ga učitelji nato držijo. Največja sprevrženost teh učnih načrtov pa se mi zdi to, da o znanju na koncu odloča založnik!

Treba (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 intervju drzavna sekretarka za izobrazevanje mojca skrinjar odlocitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo casa 2026 2 treba piše: lucija kavčič
»prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in... Iustitia. Bg (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 2026-11-16 02:02:08 pravosodje - iustitia. Bg treba
Foto: jakob pintar / sta

Učbenikov za posamezne predmete je že za celo morje. Je to v redu ali ne?

Z vidika učiteljice angleščine in nemščine, kar sem po osnovnem poklicu, bi me veselilo, da imam na voljo izbiro. Res pa je, da zanjo ne potrebujem desetih učbenikov, ampak mogoče le dva ali tri. Izbira je v redu, vendar bi moral biti najprej na voljo dober učni načrt. Učitelji se zdaj morda preveč naslanjajo na učbenik, a kako se ne bi, ko pa so učni načrti tako zmedeni!

Ves čas se poudarja, da je učiteljev premalo, predvsem pa nimajo dovolj velike avtoritete. Kako se le ta lahko povrne? Najbrž tudi to zahteva določen čas?

Učiteljev je premalo le pri nekaterih predmetih, zlasti ko gre za jezike, matematiko, tehniko, fiziko in naravoslovje. Je pa res, da se generacije zmanjšujejo, učitelji pa odhajajo v pokoj. Kaj je torej tisto, kar odvrača od učiteljskega poklica Velikokrat poslušamo, kako zahtevni so starši in da v šolo prihajajo z odvetniki, učitelji na šolah pa so proti temu nemočni. Pravzaprav ni razloga, da bi bili nemočni. Če starši niso zadovoljni z njihovo odločitvijo glede otrokove zaključne ocene, imajo na voljo ravnatelja. Ravnatelj je dolžan oceno oddati v presojo šolski pritožbeni komisiji. V primeru, da ima prav učitelj, se mora ravnatelj trdno postaviti zanj. Odvetnik nima česa iskati v šoli; v šolsko stavbo lahko stopijo le starši učenca, druge osebe pa le na povabilo ravnatelja. Ravnatelj s hrbtenico bo odvetniku pokazal vrata, tisti, ki je šibek, pa tega najbrž ne bo zmogel.

Kako to, da se izbira takšne ravnatelje?

Šibke ravnatelje nastavlja trenutna sestava sveta šole, ki se bo, upam, kmalu spremenila. Svet šole v osnovni šoli trenutno sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja (občine), pet predstavnikov zaposlenih in trije predstavniki staršev, v srednji šoli pa sta dva predstavnika staršev in en dijak. Ker je zastopanost zaposlenih tako velika – kar je v Sloveniji unikum, saj ima v drugih državah največ članov ustanovitelj – si ljudje, ker smo pač taki, raje izberejo popustljivejšega vodjo, od katerega si obetajo manj težav. V resnici pa je tako, da zahteven vodja želi spremembe, hkrati pa ima tudi hrbtenico. Če pa šolski svet v sestavi, kot jo imamo, izbere mehkega vodjo, ta ostane mehak tudi takrat, ko se je treba koga zaščititi.

Zakaj pa sta tako imenovani pedagoški establišment in SVIZ tako ostro proti šolski reformi, ki je pred nami?

Prvič: skupina, ki je zasnovala devetletko, nikakor ne bo priznala svojega neuspeha, čeprav sta takrat, leta 2006, snovalca devetletke, dr. Marjanovič Umekova in Gaber, kot rečeno, zapisala, da devetletka ni dosegla svojih ciljev. Avtorje devetletke je pač treba ubraniti za vsako ceno …

Kar zadeva SVIZ – to sploh ni klasičen sindikat, ampak je podaljšek stranke Levica! Glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj je hkrati tudi član Levice. Sindikalno delovanje bo moralo postati drugačno, saj se sindikat ne bi smel obregati ob vsebino, temveč bi moral skrbeti za položaj in plače učiteljev.

V zadnjih letih se je zelo povečalo število otrok, ki imajo najrazličnejše odločbe o tem, da potrebujejo posebno obravnavo. Ali se bo s šolsko reformo kaj spremenilo?

Strinjam se, da je šla stvar čez vse meje. Pravite, da imamo premalo učiteljev, jaz pa pravim, da imamo zelo veliko učiteljev na področju posebnih potreb. Naj pojasnim: aktualne odločbe bomo pustili, da se iztečejo, sicer pa bomo vzpostavili drugačen sistem. Na šolah bomo zaposlili specialne pedagoge, ki bodo diagnosticirali otroke, jim pomagali, ter predvsem usposobili vse učitelje, da bodo znali delati s takšnimi otroki. Kajti če je otrok dislektik in na primer menja zloge, jih ne menja samo pri enem predmetu, temveč pri vseh, zato morajo biti vsi učitelji opremljeni s tem znanjem.

Druga stvar je, da je na eni šoli lahko zelo veliko teh odločb, na drugi pa nanje čakajo, ker ni razpoložljivih kadrov. Tukaj je nekaj hudo narobe in to bomo na vsak način popravili. Za izdajo odločb otrokom so sicer usposobljene posebne komisije, ki o tem odločajo, res pa je, da ima trenutno odločbe nenavadno veliko otrok. Če so otrokove težave upravičene, bi mu morala biti zagotovljena pomoč ali pa prilagojen način dela pri vseh predmetih.

Pri vsem tem pa pozabljamo na nadarjene – tem bomo z reformo posvetili natanko toliko pozornosti kot otrokom s posebnimi potrebami!

Treba (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 intervju drzavna sekretarka za izobrazevanje mojca skrinjar odlocitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo casa 2026 3 treba piše: lucija kavčič
»prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in... Iustitia. Bg (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 2026-11-16 02:02:08 pravosodje - iustitia. Bg treba
Foto: borut živulović / bobo

Kako pa je z nacionalnimi preizkusi znanja (NPZ)? Pred kratkim so bili uvedeni že po 3. razredu. So res potrebni? Kaj bi spremenili pri NPZ-jih, ki potekajo po 9. razredu?

NPZ-ji po 3. razredu so potrebni in koristni, saj so nam  pokazali, da zna brati samo okoli 38 odstotkov tretješolcev. To pomeni, da po 3. razredu zna brati manj kot polovica učencev.

Skrajno nesmiselna in nestrokovna poteza pa je bila, da je s prejšnjo spremembo zakona o osnovni šoli NPZ v devetem razredu začel služiti kot merilo za vpis v srednjo šolo. Težava pri tem je, da gre za nacionalno preverjanje znanja! Preverjanje pa ni isto kot selekcija. Naloge za NPZ so namreč sestavljene za celotno populacijo in so oblikovane tako, da jih zmore celotna generacija.

Medtem pa so naloge, ki služijo selekciji za sprejemni izpit na določeno šolo, drugačne, so selektivne in težke. Zdaj pa imamo na stotine otrok z razliko 0,5 točke pri enem predmetu. Ali je to tisto, kar je pomembno, da bo nekdo prišel na frizersko ali na gostinsko šolo? Ali nista to dve popolnoma različni šoli, ki zahtevata povsem različne sposobnosti in znanja Nikakor, zato bodo tudi na tem področju potrebne korenite spremembe.

Ustanovljen je bil Strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja; kakšno vlogo in naloge ima

Naj pojasnim: imamo Strokovni svet za splošno izobraževanje, ki sprejema programe za osnovne šole in gimnazije, Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje, ki sprejema programe strokovnih in poklicnih šol, ter še Strokovni svet za odrasle, ki določa programe za odrasle. Tako je določeno v zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kjer je tudi natančno zapisano, kako so ti strokovni sveti sestavljeni, kdo jih sestavlja, iz katerih institucij prihajajo člani itd. Te strokovne svete imenuje vlada.

Povsem druga stvar pa je posvetovalno telo, ki si ga je omislil minister in smo ga imenovali Strokovni svet za reformo izobraževanja. V njem so ljudje, ki so strokovnjaki vsak na svojem področju in ki neposredno delajo z učenci, dijaki ter učitelji. To so ravnatelji in direktorji. V svetu pa so tudi predstavniki gospodarske zbornice, obrtno-podjetniške zbornice in kmetijsko-gozdarske zbornice. To so ljudje, ki vedo, kakšne in kako usposobljene izšolane kadre gospodarstvo potrebuje. Temu strokovnemu svetu, na nek način strateškemu svetu, so v pomoč tudi posveti, kamor vabimo zelo široko paleto ljudi, predvsem s področja izobraževanja. Imeli smo že dva taka posveta, prvi je imel naslov »Znanje v središču«, 21. oktobra pa je bil še »Posvet o pravičnem ocenjevanju in napredovanju«, na katerem smo govorili o načinih ocenjevanja, o maturi ter vlogi mature in nacionalnega preverjanja znanja.

Vsa javnost je povabljena k temu, da daje pripombe, ideje in mnenja, imamo namreč odprto tudi spletno stran, kamor lahko državljani pošiljajo svoje pobude. Vse pobude zbiramo in Strokovni svet za reformo izobraževanja jih bo obravnaval, obravnavala pa jih bodo tudi združenja ravnateljev in direktorjev zavodov ter tudi Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije in Državni izpitni center RIC.

Kako pa je zdaj s proračunom za šolstvo? Kako se je pokril primanjkljaj, na katerega ste naleteli na začetku mandate nove vlade? 

Ker je prejšnja vlada napačno načrtovala plačno reformo, je zanjo porabila preveč denarja, zato je na našem združenem ministrstvu primanjkovalo kar 130 milijonov evrov: 30 milijonov na visokem šolstvu in znanosti, na douniverzitetnem pa kar 100 milijonov. Za visoko šolstvo je bilo treba prerazporediti denar iz proračuna, poleg tega se ni financiralo superračunalnika in ta sredstva so bila prerazporejena iz sredstev za okrevanje in odpornost. Okoli 95 milijonov evrov so nam morala prispevati druga ministrstva, od vsepovsod so postrgali različne proračunske prihranke zato, da so nas pokrili, ker bi bili univerzitetni učitelji sicer že od septembra dalje brez plač, učitelji v osnovnih, srednjih in višjih šolah pa bi bili brez plač od decembra.

V prihodnje pa je jasno: karkoli se bo dogajalo s proračunom – plače zaposlenih v vzgoji in izobraževanju bodo morale biti zagotovljene!

Kakšno je vaše stališče glede uporabe sodobnih tehnologij – telefonov, tablic in umetne inteligence v šolah?

Umetna inteligenca se skokovito razvija in njeni uporabi se ni mogoče izogniti, zato jo je treba uporabljati pametno. Spremeniti bo treba način poučevanja: odgovore pozna umetna inteligenca, mi pa bomo morali otroke naučiti, kako vprašati, kako opaziti problem in iskati rešitev zanj ter kako razvijati kritično in ustvarjalno mišljenje. Te naprave, vire in umetno inteligenco bo treba uporabljati nadzorovano. Kar pa zadeva družbena omrežja, zagovarjamo stališče, da otroci do petnajstega leta ne bi smeli biti prisotni na njih.

Napovedani so bili brezplačni vrtci. Kako in kdaj bo to uresničeno in kolikšen je predviden strošek za to?

Ocene so zelo grobe, država bi morala za to zagotoviti več kot 170 milijonov evrov letno. Najprej bomo razdelili stroške, ki sodijo k občinam, in stroške izvajanja programa, to je za plače in za didaktična sredstva, ta del pa bi pokrila država. Ideja je, da se najprej določi enotna cena, ki se za starše razpolovi, nato pa se začne postopno zmanjševati znesek, ki se zaračunava staršem, kar pomeni, da država vstopi v plačevanje programa. Starši bi prvo leto plačali samo še del, v drugem in tretjem letu pa bi prešli na brezplačnost programa. Prav vsakemu staršu pa bi se plačilo znižalo takoj od začetka postopne uvedbe brezplačnosti dalje.

Pri tem se poraja vprašanje, ali bo pravica do brezplačnega vrtca vezana na državljanstvo, kot velja za volilno pravico? 

To ne, mislim pa, da bo treba natančneje preračunati, koliko dohodnine kdo prispeva. Če nekdo prispeva dohodnino v proračun, to pomeni, da je upravičen do takšnih brezplačnih storitev države.

Imam še vprašanje glede elektronske komunikacije s šolami oziroma eAsistenta, katerega storitve so – razen osnovne komunikacije s šolo – plačljive. Bo na tem področju kakšna sprememba

Pripravljamo informacijski sistem, imenovan Pametna šola, ki bo zajel vse vidike dela v šoli, tako vodenje in upravljanje kot tudi pedagoško delo: matično knjigo, letni delovni načrt s šolskim koledarjem, dnevnik, redovalnico, zapisnike, šolsko knjižnico, sklepe in obvestila učencem, dijakom in staršem, šolsko prehrano, zaposlovanje, pogodbe, napredovanje, povezave s katalogom nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev itd. Vse to bo na strogo varovanem državnem centralnem strežniku. Lastnice podatkov bodo šole, ki bodo s podatki upravljale na daljavo in bodo gostovale na tem centralnem strežniku, uporaba pa bo za starše in šole brezplačna.

Treba (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 intervju drzavna sekretarka za izobrazevanje mojca skrinjar odlocitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo casa 2026 4 treba piše: lucija kavčič
»prekiniti je namreč treba dolgotrajno permisivno nezahtevnost, ko gre za branje in... Iustitia. Bg (intervju) državna sekretarka za izobraževanje mojca škrinjar: “odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026 2026-11-16 02:02:08 pravosodje - iustitia. Bg treba
Foto: katja kodba / sta

Kaj pa varnost in red na šolah?

Oživili bomo vzgojni načrt, kot je bil zamišljen in sprejet v času prve Janševe vlade, ki je na šolah zagotovil red in spoštovanje. Žal so ga potem izmaličili s permisivnostjo, zbirokratiziranim upravnim postopkom ter neutemeljenimi inšpekcijskimi postopki (morda je bil vzrok za to kakšen problematičen otrok vplivnega politika ali sodnika). To bomo spremenili. Mimogrede, spreminja se tudi zakon o šolski inšpekciji, po katerem inšpektorji ne bodo več grožnja, temveč strogi in skrbni spremljevalci vrtcev in šol – uvedli bomo tako imenovane rajonske inšpektorje, ki bodo pokrajinsko zadolženi za posamezna območja.

Govori se tudi o združevanju zavodov v podporo izobraževanju.

Drži. Ustanovitveni akt se pripravlja, do konca leta bomo združili Andragoški center Slovenije, Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraževanje, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Državni izpitni center in Slovenski šolski muzej v en zavod, katerega srce bo kurikularni del – priprava izobraževalnih programov, poklicnih standardov in katalogov znanj oziroma učnih načrtov. V tem zavodu bomo združili vse znanje, s tem pa bomo odpravili birokratske ovire in vrtičke, ki ne prispevajo k oblikovanju poti človeka, ki gre skozi izobraževalni sistem.

Kaj bi za zaključek povedali o reformi?

Vse rešitve bodo pregledali tudi v združenjih ravnateljev ter v zgoraj omenjenih pristojnih zavodih v podporo izobraževanju, ki jih združujemo. Čas neizprosno terja spremembe in umestitev Slovenije v visokotehnološko družbo – ob zavedanju, da sta temelj etičnost delovanja in ponos, da pripadamo Sloveniji.

Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije. 

The post (INTERVJU) Državna sekretarka za izobraževanje Mojca Škrinjar: “Odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” appeared first on Demokracija.

(INTERVJU) Državna sekretarka za izobraževanje Mojca Škrinjar: “Odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026

IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2026 2026-11-16 02:02:08

Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo

IUSTITIA

Споделете в социалните мрежи / Споделете в социалните мрежи / Share in social media
Facebook X LinkedIn Reddit Telegram WhatsApp Email Print
Previous Post

(KLIC DOBROTE) Teden Karitas, 23. 11.–29. 11. 2026 pod geslom DRUG DRUGEMU DAR 2026

Leave a Reply Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

  • Rating

Search / Търси в сайта

No Result
View All Result
гугъл новини, гоогле новини, гугъл нюз, гъгъл нюз, google news, news google, google.bg, news.google.bg, Юстиция, новини, последното, най-важното, видео, телевизия, радио, Новини, петър низамов

Recent Posts

  • (INTERVJU) Državna sekretarka za izobraževanje Mojca Škrinjar: “Odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026
  • (KLIC DOBROTE) Teden Karitas, 23. 11.–29. 11. 2026 pod geslom DRUG DRUGEMU DAR 2026
  • (PREJELI SMO) Ali bolj prav ni možno? 2026
  • (PREJELI SMO) Kje je verodostojnost prof. dr. Dušana Kebra, dr. med? Je ni! 2026
  • (PREJELI SMO) Prošnja za obravnavo po VIP-standardih 2026
  • Novinarki portala Siol (znani) storilec grozil s smrtjo 2026
  • (IZ MINUTE V MINUTO) Volitve so se zaključile, prvi neuradni izidi okoli 20. ure, nekateri župani pa že znani 2026
  • (MISEL ZA GOSPODOV DAN) Smo pripravljeni temu, kar nam je izročeno, dati novo vrednost? 2026
  • (V ŽIVO) Danes potekajo devete lokalne volitve v samostojni Republiki Sloveniji 2026
  • Povolilna Srbija »trenira« potrpljenje in cincanje – v korist pametne izbire ali slabe premišljenosti, kako z oblastjo, ki so jo dobili? 2026
  • Plečnik – »edini na univerzi, ki ni bil član sindikata« 2026
  • Dva zmagovalca jubilejnega 30. tekmovanja godb Slovenije 2026
  • Kulturniki, odvisniki od denarja neto davkoplačevalcev, so spet v preživetveni stiski 2026
  • Po petkovem dežju se stanje na širšem goriškem območju umirja 2026
  • (IZJAVA DNEVA) Prof. dr. Borut Holcman: Kaj nam ostane oziroma kaj nam bo ostalo, če bomo dopustili, da nam “sodobni prosvetljenci” vzamejo krščanstvo? 2026
  • (INTERVJU) Katja Koren, kandidatka za županjo Mestne občine Maribor: »Moj glavni cilj je, da bi ljudje v Mariboru bolje živeli« 2026
  • (V SREDIŠČU) Lokalne volitve: spopad za Ljubljano in odprte bitke v mestnih občinah 2026
  • Odstraniti bo treba mafijsko bodečo žico okoli Ljubljane 2026
  • (INTERVJU) Bojan Šrot, kandidat za župana Mestne občine Celje: »Če ne greš naprej, ampak stopicaš na mestu, te drugi prehitijo.« 2026
  • V novi Demokraciji preberite: Robert Golob dokazano ujet na laži v primeru romunskega računa 2026
  • Jankovićeva Ljubljana kot učbeniški primer klientelizma 2026
  • Državni zbor sprejel spremembe zakona za hitrejšo in pravičnejšo pomoč pri nakupu goriva, kmetom dodatna pomoč 2026
  • Sindikalni baron Štrukelj 2026
  • (INTERVJU) Peter Bolčič, kandidat SDS za župana Mestne občine Koper: »Koper potrebuje mlade družine, ne praznih stanovanj in mladih, ki so zaradi previsokih cen prisiljeni oditi drugam« 2026
  • (PREJELI SMO) Slovenski škofje pred volitvami sporočajo … 2026
  • Morebitni padec Jankovića na volitvah bi lahko zamajal stabilnost Kučanovega kroga 2026
  • Napad medveda: okoljsko ministrstvo takoj vzpostavilo stik s pristojnimi službami glede nadaljnjega ukrepanja 2026
  • (PREJELI SMO) Razvojni zakon – za močnejše slovensko kmetijstvo, domačo hrano in prihodnost podeželja 2026
  • (INTERVJU) Aleš Primc kandidat za župana Ljubljane: “Moja prva prioriteta je navaden človek s težavami, ki jih ima v svoji soseski” 2026
  • (NEVARNOST POPLAV) Arso zaradi obilnih padavin izdal oranžno opozorilo za večji del države 2026
  • “Oprostite, slovensko šolstvo, ampak če vas 22.000 podpiše za Štruklja, ste ovce.” 2026
  • V novi Demokraciji preberite: Vladajoča koalicija ZA interventni razvojni zakon: Zakaj je to korak k močnejši in svobodnejši Sloveniji 2026
  • Čas je za konec balkanskega načina vodenja slovenske prestolnice 2026
  • Dovolj nam je Nike Kovač in podobnih zlatih »telet« pri nas 2026
  • V novi Demokraciji preberite: Odstraniti bo treba mafijsko bodečo žico okoli Ljubljane; Golob ujet na laži v primeru romunskega računa; Golobovi vladi ni rešilo rešiti romske problematike; Intervjuja: Katja Koren in Bojan Šrot 2026
  • Domnevno neodvisnost medijev lahko vidite, ko se večini nič spornega ne zdi, da je bil Robert Golob v Romuniji ujet s “prsti v marmeladi” 2026
  • Od sončnih elektrarn do HE Mokrice: kdaj bo spodnjesavska veriga sklenjena in kdo nasprotuje razvoju? 2026
  • Gospodarstveniki za stabilnejše poslovno okolje v Sloveniji: morebitna zavrnitev interventnega zakona bi nas pahnila v nazadovanje 2026
  • Levičarje moti, ker “obglavitelj diktatorja” Miroslav Pačnik kandidira za velenjskega mestnega svetnika 2026
  • (FOTO+VIDEO) Maribor obiskal predsednik vlade. Ustavil se je v volilnih štabih SDS Maribor in Katje Koren 2026
  • Takole se je levičarska aktivistka Nika Kovač z donacijo SDS ustrelila v lastno koleno 2026
  • Ob 190. letnici izida prve slovenske povesti v Višnji Gori odprli Park Janeza Ciglerja 2026
  • (ODPRTO PROTESTNO PISMO) Mladi nasilneži nekaznovani 2026
  • (PREJELI SMO) Ali minister Vrtovec pozna zakonodajo? 2026
  • Kaj se dogaja na Inšpektoratu za delo? Glavna inšpektorica, sicer kader Levice, pred kratkim razrešena, a problemi ostajajo, razkrivajo v anonimnem pismu 2026
  • (RETROSPEKTIVA) Janez Janša: »Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet« 2026
  • Levica skuša razširiti nasilje na vso Evropo 2026
  • Trumpu se je odstop od zunanjepolitične doktrine očitno maščeval 2026
  • Noro, kaj je Golobova stranka načrtovala za tekočo predreferendumsko kampanjo! Načrt, temelječ na profesionalno vodeni demagogiji 2026
  • (TRIBUNA) Epilog covida-19: biološko vojskovanje 2026
  • Zakaj Alenka Bratušek med leti 2022 – 2026 ni uvedla brezplačnega prevoza za študente in dijake ter kdo je bil takrat proti? 2026
  • Poslanica predsednika vlade Janeza Janše in ministra Boruta Rončevića ob dnevu znanosti: Prihodnosti človeštva ne bo pisala umetna inteligenca – odločali bomo ljudje 2026
  • (PREJELI SMO) Sveti Martin – praznik dobrote, hvaležnosti in slovenske tradicije 2026
  • Personalizirana poslovna darila 2026
  • Trnič: sir, ki so mu pastirji zaupali tudi ljubezenska sporočila 2026
  • Okusi Kamnika: kjer imajo jedi svoj spomin in pokrajina svoj okus 2026
  • Učilnice psihopatije in narcizma: druga triada 2026
  • V tiskani Demokraciji preberite: Kaj bodo prinesle štiri nove preiskovalne komisije? Golob se očitno trese … 2026
  • Sinsay Slovenija: trgovine, delovni čas, dostava in vračila 2026
  • (REFERENDUM) Jih še podpirate? Levičarji z referendumom blokirajo sedem za ljudi pomembnih zakonov 2026
  • Šolski sistem ne popušča z indoktrinacijo otrok! Volilce nagovarja v tujem jeziku, mladim na gimnaziji se predstavlja kot alternativa za Celje!? 2026
  • DZ zavrnil spornega sodnika, a kmalu bo vse drugače 2026
  • Sprva v avtomobilu spal, malo kasneje pa rogovilil 2026
  • Od jutri občutno nižje cene bencina, dizla in kurilnega olja 2026
  • Andrej Poglajen: “Samo Tereza Novak, Nataša Sukič in Janja Sluga domoljubje nazivajo s fašizmom” 2026
  • (PISMO BRALKE) Desnica na udaru 2026
  • Ajdovščina si zasluži resnico, ne transparentov: Ko nova vlada v 100 dneh reši, česar prejšnja ni zmogla v štirih letih 2026
  • Minister dr. Borut Rončević: Reforma šolstva je odprta, vključujoča in usmerjena v konkretne rezultate. Odpuščanja učiteljev ne bo. 2026
  • Ivan Molan predstavil program AKTIVNO NAPREJ – z izkušnjami in povezovanjem za nemoten razvoj Občine Brežice 2026
  • (FOTO) Poljče 1990–2026 ali česa ne smemo pozabiti ali opustiti 2026
  • V tiskani izdaji Demokracije preberite: Zavoda Nike Kovač s skoraj tremi milijoni evrov prihodkov! Od kod denar? 2026
  • Visit Kamnik: mesto, ki ga ne smemo obiskati samo mimogrede 2026
  • Aleš Vrhovec, kandidat za župana Ljubljane: Urbicid se že leta dogaja po vsem našem mestu 2026
  • Govorijo o zakonu za bogate, se zavzemajo za socializem, v štirih letih pa naredili 46 tisoč ljudi revnih! 2026
  • Cojzova koča na Kokrskem sedlu: vodnik po enem najlepših planinskih ciljev nad Kamniško Bistrico 2026
  • V Citypark ta četrtek prihajajo nastopajoči iz oddaje America’s Got Talent 2026
  • Pester počitniški teden v ALEJI: dirkaški spektakel, Gozd strahov in dogajanje v Planetu Lollipop 2026
  • Od jutri nižje cene bencina ter višje cene dizla in kurilnega olja 2026
  • Srbija: Rekordna udeležba, poraz Vučića in “študentska” zmaga z nejasnim vodstvom 2026
  • Po podaljšanju glasovanja sporna zmaga socialista Lule, Janša: “Povsod isti volilni triki in manipulacije komijev.” 2026
  • Skoraj 150 tujcev prijetih zaradi nezakonitega prestopa meje 2026
  • Jeklene votline sodobnega časa 2026
  • (PREJEMLI SMO) Na dan suverenosti povezani v veri in ljubezni do domovine 2026
  • V Venezuelo se je vrnila opozicijska voditeljica Machado 2026
  • Dr. Damjan Žugelj proti portalu Necenzurirano in njegovim aktivističnim avtorjem 2026
  • Premier Janša v slavnostnem govoru ob dnevu suverenosti: Osamosvojitev Slovenije pred 35 leti je rezultat dolgotrajnega boja slovenskega naroda za svoj jezik, identiteto in obstanek 2026
  • (V ŽIVO) Slavnostna državna proslava v Kopru ob dnevu suverenosti in osvoboditve; slavnostni govornik premier Janez Janša: To je bil resnični dan zmage, izborjen z lastnimi močmi, brez tuje pomoči in podpore 2026
  • Društvo Slovenski TIGR 13. maj: Pobalinsko obnašanje Pirc Musarjeve in Kučana ne bo izbrisalo spomina na osvoboditev Slovenije ob odhodu JLA 2026
  • Janša izzval zadnjega partijskega šefa zradi njegovih trditev o vodenju osamosvojitve 2026
  • Nova literarna nagrada za dela, ustvarjena s pomočjo umetne inteligence 2026
  • Kaj nam bo prinesel Miklavžev razvojni zakon? 2026
  • V novi številki Demokracije preberite: Jan Zobec: Nič tako ne razjeda pravne države kot korupcija 2026
  • Dr. Žiga Turk: Levica še zdaj deluje v duhu Dolomitske izjave – kdor ni z nami, je proti nam (…). Predsednica je zvesta pripadnica te tradicije. 2026
  • (PISMO BRALKE) Kaj se dogaja v glavi predsednice? 2026
  • (PISMO BRALCA) Kako začeti? 2026
  • Slovenijo pustite pri miru! 2026
  • (NUJNO OBVESTILO NOVE SLOVENSKE ZAVEZE) Ponovno vabimo: Pot od grobišč do vrnjenega imena in dostojnega pokopa 2026
  • Proračuna za leti 2027 in 2028: več naložb, primanjkljaj pod tremi odstotki, novih davkov ne bo 2026
  • Mag. Andrej Vizjak: Drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2) ne gradimo zase, temveč za zanamce 2026
  • Nekdanji evropski komisar obtožen pranja denarja in vplivanja na obveščevalne službe v prid Rusije 2026

[contact-form-7 id=”45ced39″ title=”Contact form 1″]

No Result
View All Result

Kategorije

Združenje „Bolgarski pravni odbor – zaščita državljanov s pravnimi sredstvi“ (БЮК)
Enotna identifikacijska številka (ЕИК): 205028308
Burgas, Gladstonova ulica 18, 056/84 45 14

Svet za elektronske medije (SEM)
Sofija, bulvar Shipchenski Prohod 69

Tel.: 02/ 9708810 Tel.: 02/ 9708812

E-pošta: [email protected]

No Result
View All Result

Kategorije

Združenje „Bolgarski pravni odbor – zaščita državljanov s pravnimi sredstvi“ (БЮК)
Enotna identifikacijska številka (ЕИК): 205028308
Burgas, Gladstonova ulica 18, 056/84 45 14

Svet za elektronske medije (SEM)
Sofija, bulvar Shipchenski Prohod 69

Tel.: 02/ 9708810 Tel.: 02/ 9708812

E-pošta: [email protected]

No Result
View All Result

Kategorije

Združenje „Bolgarski pravni odbor – zaščita državljanov s pravnimi sredstvi“ (БЮК)
Enotna identifikacijska številka (ЕИК): 205028308
Burgas, Gladstonova ulica 18, 056/84 45 14

Svet za elektronske medije (SEM)
Sofija, bulvar Shipchenski Prohod 69

Tel.: 02/ 9708810 Tel.: 02/ 9708812

E-pošta: [email protected]

  • За Нас – агенция за разследваща журналистика ЮСТИЦИЯ – Бургас, България
  • Рекламирайте с ЮСТИЦИЯ
  • Прозрачно управление
  • Докладване на проблем
  • Условия за ползване
  • Защита на данните
  • Правила на форума
  • Политика за бисквитките
  • Екип
  • Помощ
  • Карта на сайта
  • Статистика
  • Реклама
  • Контакти
  • Етичен кодекс на българските медии
  • RSS емисия
  • Често задавани въпроси (FAQ)
  • Задайте въпрос във форума
  • Вестник “ЮСТИЦИЯ”
  • العربية
  • Dansk
  • Deutsch
  • Ελληνικά
  • English
  • български
  • Čeština
  • Español
  • Français
  • עברית
  • Hrvatski
  • Magyar
  • Italiano
  • Lietuviškai
  • Latviešu valoda
  • македонски јазик
  • Norsk Bokmål
  • Nederlands
  • Polski
  • Português
  • Română
  • Русский
  • Slovenčina
  • Slovenščina
  • Српски језик
  • Svenska
  • Türkçe
  • Українська
  • 日本語
  • ไทย
  • فارسی
  • 中文 (中国)
  • Беларуская мова
  • Deutsch Austria
  • Deutsch Switzerland
  • shqiperia
  • English USA
  • Bosanski

© 2026 JNews – Premium WordPress tema za novice in revije, avtor Jegtheme.

No Result
View All Result
  • Oglašujte pri nas Pravosodje – IUSTITIA.BG
  • Pravosodje | preiskovalno novinarstvo, novice, analize | iustitia.bg | ЮСТИЦИЯ – Slovenščina
  • O nas – agencija za preiskovalno novinarstvo IUSTITIA – Burgas, Bolgarija
  • Vprašanja in odgovori – razprava
  • Analize
  • Novice za leto 2025
  • Politika
  • Raziskovanje
  • Slovenija danes – Novice iz Slovenije
  • Svetovne novice
  • Slovenščina
    • العربية
    • Dansk
    • Deutsch
    • Ελληνικά
    • English
    • български
    • Čeština
    • Español
    • Français
    • עברית
    • Hrvatski
    • Magyar
    • Italiano
    • Lietuviškai
    • Latviešu valoda
    • македонски јазик
    • Norsk Bokmål
    • Nederlands
    • Polski
    • Português
    • Română
    • Русский
    • Slovenčina
    • Slovenščina
    • Српски језик
    • Svenska
    • Türkçe
    • Українська
    • 日本語
    • ไทย
    • فارسی
    • 中文 (中国)
    • Беларуская мова
    • Deutsch Austria
    • Deutsch Switzerland
    • shqiperia
    • English USA
    • Bosanski
  • Stiki

© 2026 JNews – Premium WordPress tema za novice in revije, avtor Jegtheme.

Ta spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani soglašate z uporabo piškotkov. Oglejte si našo politiko zasebnosti in piškotkov.