V novi Demokraciji preberite: Obglavljenje diktatorja Tita – drzni znanilec sprememb; Kako so leve vlade prodajale družinsko srebrnino; Dolgotrajna oskrba vse hujša blamaža; Intervju: Igor Omerza 2025

iustitia.bg Piše: G. B.

Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako je obglavljenje kipa Josipa Broza Tita v Velenju tudi simbolen začetek velikih sprememb v slovenski družbi. Ob tem razkrivamo, zakaj tranzicijska levica teh kipov ne želi videti v muzejih. Razkrivamo, kako so po letu 1992 levičarske vlade razprodajale slovenska podjetja tujcem, pri tem je zlasti izstopala Ropova vlada, ne glede na Kučanovo ideologijo nacionalnega interesa. Dolgotrajna oskrba postaja čedalje večja blamaža Golobove vlade, vse več je tudi negotovosti, kako bo ta projekt funkcioniral, če sploh bo. Razmerja med slovenskimi režimskimi sindikalisti se očitno zaostrujejo. Tudi tam je idile, ki smo jo gledali praktično večji del Golobovega mandata, konec.  Pogovarjali smo se z raziskovalcem arhivov ter publicistom Igorjem Omerzo ob izidu njegovih najnovejših knjig, ob tem je tudi komentiral zadnje dogajanje v zvezi z jugoslovanskim diktatorjem Josipom Brozom Titom. Z Demokracijo boste vedeli več!

Obglavljenje Tita dejansko pomeni simbolno sekanje glave »rdečemu zmaju«, hkrati pa potrditev osamosvojitve Slovenije kot diskontinuitete s totalitarno preteklostjo ne glede na to, da so »ponosni nasledniki« želeli doseči prav obratno, potem ko jim ni uspelo preprečiti osamosvojitve in so jo morali sprejeti kot »izvršeno dejstvo«. Marsikdo se bo spomnil škandala pred 25 leti, ko je Milan Kučan, tedaj še kot šef države, izkoristil populizem koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja glede avnojskih sklepov, od Bajukove vlade pa zahteval, da se do tega opredeli – češ da so avnojski sklepi temelj slovenske državnosti. No, manj znano pa je, da je vrh partije že zelo zgodaj poskrbel, da so morebitne ideje o Sloveniji kot državi »pospravili v bunker« in se seveda uklonili Titu, ki je pred začetkom druge svetovne vojne najprej poskrbel, da so iz vrha KPJ odstranili vse, ki bi mu lahko konkurirali.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!

V Demokraciji še preberite:

Državno srebrnino prodajale vlade tranzicijske levice

Vlada Alenke Bratušek je bila od 20. marca 2013 do 18. septembra 2014. Po imenovanju za predsednico vlade (pred tem so zrušili Janševo vlado) je Bratuškova nemudoma pripravila seznam podjetij za prodajo. Njena vlada ga je potrdila v nekaj tednih, sredi maja 2013, kar pomeni, da je bil ta v krogih, ki so jo nastavili, pripravljen vnaprej. Na seznam za prodajo je Bratuškova uvrstila 15 podjetij (objavljamo ga posebej). Nekatera podjetja jim je uspelo kmalu prodati, pri nekaterih so bili manj uspešni. Ni pa jim uspelo prodati Telekoma Slovenije, Cinkarne Celje, Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, Term Olimia in Uniorja. Pozneje so seznamu dodali še nekaj drugih. Pred volitvami, ki so bile junija 2018, je bilo na (dopolnjenem) seznamu takratne vladne koalicije za prodajo še 12 večjih državnih podjetij, in sicer Abanka in Gorenjska banka ter podjetja, ki se ukvarjajo z igralništvom: Casino Portorož, Casino Bled in Hit. Na seznamu so bili tudi celjski Cetis, Geoplin, zreški Unior, Inkos, Intereuropa, Savaprojekt, Varnost sistemi, KDD in M1 ter delež v NLB.

Intervjuji: mag. Igor Omerza, Žiga Ciglarič, Franc Aco Šuštar in dr. Kozma Ahačič

„Meršol je vsaj priznal, da je delal za Udbo. Najbolj zanimiv dokument o njem je Zemljaričevo opozorilo Beogradu, da so srbski udbovci Meršola kompromitirali. Zakaj? Meršol je naši Udbi poročal z neke emigrantske, srbske večerje v Londonu. To je slovenska Udba potem sporočila v Beograd. Tam so udbovci začeli gnjaviti starše ene od udeleženk večerje in oni so o tem obvestili svojo »londonsko« hčerko. Tako je bil »provaljen« Meršol. Zmazal se je tako, da je hčerki dejal, da je o tem pisal ženi in da je verjetno Udba to prečitala. Ni bila lahka tale rabota za Udbo!“ je ob izidu svoje triologije o časopisu Delo povedal publicist mag. Igor Omerza.

Za Demokracijo so spregovorili tudi jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, župan Franc Aco Šuštar ter mladinski funkcionar Žiga Ciglarič.

Blamaža za Golobovo vlado; nejasnosti o dolgotrajni oskrbi ostajajo

Ob vsem tem državljani že od 1. julija plačujemo obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Upokojenci en odstotek od neto pokojnin, zaposleni dva odstotka od bruto pokojnin, podobno samostojni podjetniki, kmetje in študentje. Vsi, ki zakonito ustvarjajo dohodek torej. Samo letos naj bi se iz tega vira v državno blagajno nateklo 370 milijonov evrov, polovico pa naj bi na ministrstvu oziroma v vladi že zapravili, in sicer za lastne zaposlitve, za oglaševanje svojega »dobrega dela«, za plačevanje dodatkov, ki so doslej spadali pod okrilje Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse to se je zgodilo, čeprav je tudi Golob zatrjeval, da se bo denar zbiral na posebni proračunski postavki in bo porabljen strogo namensko. Kot večkrat doslej je tudi te besede »snedel«.

Frakcijski boji znotraj rdečih sindikatov ZSSS

David Švarc je v zadnjih mesecih javno nastopal proti pokojninski reformi v okviru t. i. Delavske koalicije, ki je tudi zbirala podpise za zakonodajni referendum, na katerem bi odločali o reformi oziroma popravkih pokojninske zakonodaje. Že v času zbiranja podpisov so se dogajale čudne stvari, Delavski koaliciji pa ni uspelo zbrati dovolj podpisov. ZSSS je namreč podprla spremembe pokojninskega zakonodaje, kot jih je pripravil Luka Mesec (Levica). Švarcu, ki je na zvezi zaposlen, pa zdaj očitajo, da je kršil določila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. V ZSSS so svoje grožnje v nekaterih medijih sicer opravičevali, da ne gre za opozorilo zaradi drugačnega ali kritičnega mnenja, ampak za opomnik, da je zaposleni v organizaciji dolžan delovati v skladu s pogodbo o zaposlitvi, sklepi in navodili, delodajalec pa ga ima pravico in dolžnost na to opozoriti. Pozabili so, da so »sindikati« in kaj je njihova naloga.

Ameriška nacionalna strategija kritična do bruseljske politike

Nova nacionalna varnostna strategija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je kritična do politike Evropske unije. Dokument predstavlja vizijo Washingtona za prihodnjo vlogo ZDA v svetu. Trump je predstavljen kot predsednik miru. Zmanjšana je intervencijska politika, Ameriko pa postavlja na prvo mesto. Osrednji strateški dokument ZDA opredeljuje nove politične smernice kot tudi grožnje ter odraža spremembo v ameriški politiki. Čeprav se splošna zavezništva ne spreminjajo, so ZDA znova zelo kritične do politike Bruslja, predvsem na področju migracij in cenzure. Strategija, ki je bila objavljena ob koncu tega leta, izpostavlja bolj pragmatičen pristop in večji poudarek na nacionalnem interesu ter vnovičnem potrjevanju ameriške vloge na zahodni polobli, kar nekateri primerjajo z Monrojevo doktrino. Poleg tega obtožuje Evropsko unijo in nekatere evropske vlade spodkopavanja demokratičnih procesov. Znova odraža tudi odstopanje od prejšnje liberalne politike, saj obsoja nadnacionalne institucije, kakršna je Evropska unija, zaradi »spodkopavanja politične svobode in suverenosti«.

Dr. Jože Dežman: Milijoni letijo za sanje in neznanje v Kadetnici in EPIcentru

Zgodovina v Slovenski vojski nima posebne cene. O tem najbolj priča njena »zgodovina« na spletni strani. Začne se takole: »Slovenska vojaška tradicija je bogata. Svoj zgodovinski spomin veže na domačo plemiško rodbino, grofe in kneze Celjske, boje z Osmanskim cesarstvom in velike kmečke upore na Slovenskem. Slovenci so bili kot vojaki zelo cenjeni v vojaških enotah Habsburške monarhije in Avstrijskega cesarstva.« Halo, kje pa so naši predniki, ki so tam v 6. stoletju osvojili novi dom, kje so njihovi boji v Karantaniji … In kako to, da ni Avstro-Ogrske, v kateri so Slovenci doživeli prvo svetovno vojno? V taki površnosti se lahko vojski zgodi marsikaj …

V novi Demokraciji lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Gašper Blažič, Andrej Sekulović, Stane Granda, Anton Olaj, Vinko Gorenak, Branko Koderman in Matevž Tomšič.

Tednik Demokracija – pravica vedeti več!

The post V novi Demokraciji preberite: Obglavljenje diktatorja Tita – drzni znanilec sprememb; Kako so leve vlade prodajale družinsko srebrnino; Dolgotrajna oskrba vse hujša blamaža; Intervju: Igor Omerza appeared first on Demokracija.

V novi Demokraciji preberite: Obglavljenje diktatorja Tita – drzni znanilec sprememb; Kako so leve vlade prodajale družinsko srebrnino; Dolgotrajna oskrba vse hujša blamaža; Intervju: Igor Omerza 2025 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-12-10 17:40:26 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo