Golob kot psihoterapevt? Njegov govor povsem mimo zgodovinskih dejstev, “brez mesa in kosti” 2025

Golob, ki očitno nima veliko pojma o ozadju epohalnega dogodka slovenske zgodovine, kar plebiscit zagotovo je, se je v osrednjem slavnostnem govoru med drugim vprašal, kdo smo Slovenci – “ta narod v srcu Evrope, ki ima tako osupljivo prodorne, vztrajne, predane, edinstvene, zmagovalne, tudi po vsem svetu zaželene, prepoznavne državljanke in državljane; mlade in stare, odraščajoče, modre, sposobne in dobesedno čudežne”.

“To smo mi. In eno vem zagotovo: nismo majhni. Smo veličastni. Nepremagljivi,” je bil jasen. Po njegovih besedah namreč številni Slovenci s svojim znanjem, prispevki, izumi in inovacijami dobesedno rešujejo svet, ga s svojimi športnimi in drugimi uspehi lepšajo ter s to lepoto vse spreminjajo na bolje. “Korak za korakom, rešitev za rešitvijo, dan za dnem, ko se nekdo med nami odloči, da bo sledil notranji poti,” je dejal.

Ta pot k svetlobi je po njegovem “pot, tlakovana s strpnostjo, sočutjem, povezanostjo vseh nas”. “Pot sprejemanja različnosti, predanosti, da se slišimo, uslišimo, in skupaj prebujamo tisto najboljše v vseh med nami; brez ukoreninjenih predsodkov, brez starih omejitev, ki so samo namišljene in vsiljene,” je dodal. To je tudi edina pot, ki ji je vredno slediti ter nanjo povabiti tudi druge, “ko dozorimo v spoznanju, da je pomoč drugemu pravzaprav pomoč sebi”, meni.

Medtem ko je spomnil na naravne in kulturne danosti Slovenije in na niz zunanjih kazalnikov uspešnosti, je opozoril, da ne smemo nikoli pozabiti, kaj nas kot človeka v resnici osrečuje. Med drugim se je vprašal, zakaj zasloni zamenjujejo toplino živega stika in zakaj smo tako brezbrižni do žaljivih besed, ki jih izrečemo drug drugemu.

Kot je dejal predsednik vlade, ga globoko skrbi prihodnost naslednjih generacij: “Naraščajoče medvrstniško nasilje že v osnovnih šolah, stiske, depresija in tesnoba med mladimi, ki jih tudi, žal, skrivajo pred svetom. Sprašujem se skupaj z vami – kje smo kot starši, vzgojitelji, državniki odpovedali? Ali smo s svojim obnašanjem in dejanji res zgled? Kaj lahko storimo bolje?”

Po drugi strani pa smo po njegovih besedah lahko hvaležni, da imamo enega najboljših oddelkov neonatalne nege v Evropi. Mladim mamicam in družinam omogočamo porodniški in starševski dopust, imamo javno zdravstvo in javno šolstvo in bogastvo znanja, s katerim spreminjamo svet, je nanizal prednosti Slovenije.

A če želimo kot skupnost hoditi naprej, moramo prepoznati temelje, na katerih vse to stoji, meni. “Med njimi je tudi zavest o tem, kako dragocen je mir in naša skupna varnost. Koliko truda, modrosti in zrelosti je potrebne, da ohranjamo družbo, ki namesto razdora izbira sodelovanje in povezovanje.”

Kako zelo smo povezani, je ponazoril z vprašanjem: “Se kdaj vprašamo, kdo je preko krvodajalske akcije prejel našo kri?” “Pa vendar se vse prepogosto gledamo z nasprotnih bregov kot predatorji, instinktivne živali, ki prežijo, koga bodo požrle. A jaz verjamem: povezani zmoremo vse,” je izpostavil.

Sprememba se začne pri vsakem od nas, je prepričan. Zato je pozval k sprejemanju in preseganju senc, k spoštovanju raznolikosti in gradnji skupnosti, v kateri se vsak posameznik razvija, se čuti sprejetega in vključenega.

Petintrideset let v človeškem življenju pomeni čas, ko imamo znanje, moč in odgovornost. Ko se moramo zavedati, kaj lahko damo skupnosti, ko imamo sposobnost upravljati s svojim in življenjem ljudi okoli nas. “To je največje mojstrstvo – skrb zase in za druge,” je izpostavil Golob in dodal, da smo to mojstrstvo Slovenci že večkrat dokazali. “Zato vas vabim, da tudi v bodoče ostanemo skupaj na poti do edinstvenosti, ustvarjalnosti in sodelovanja, s katero bomo oblikovali našo državo – majhno po velikosti, a veliko v srcu,” je še dodal.

Zanimivo torej, da je Golob veliko govoril o povezovanju, medtem ko je v času svojega vladanja pokazal predvsem izključevanje.

Rdeča nit letošnje proslave so bila naravna bogastva slovenske države. V središču je bila nedavna najdba več kot 6500 let starega debla jelke v vasici Čadrg nad Tolminom, iz katere so kasneje izdelali violino, glasbilo iz najstarejšega lesa na svetu.

Nanjo je v umetniškem delu proslave zaigrala violinistka Lana Trotovšek. Skozi zgodbo O jelki, ki je postala violina, so ustvarjalci na čelu z režiserko Nedo R. Bric spregovorili predvsem o zeleni deželi z naravnim bogastvom skoraj brez primere, so koncept proslave opisali na vladnem uradu za komuniciranje. Nastopila sta tudi brata Kutin iz glasbene skupine Bakalina Velika, ki sta jelko odkrila, plesni ansambel MN Dance Company, duo Silence in Simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigentke Mojce Lavrenčič ter pevca Boris Benko in Mina Špiler.

Državne proslave so se udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predsednik DS Marko Lotrič, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević. Prisotnih je bilo tudi več članov vlade in poslancev DZ ter drugi visoki predstavniki političnega, družbenega in verskega življenja. Proslave so se udeležili tudi bivši predsedniki republike Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor.

Pred državno proslavo je potekala tudi slavnostna seja DZ, v teh dneh pa so že ali še bodo številne slovesnosti potekale tudi v drugih krajih po Sloveniji. Na sam dan samostojnosti in enotnosti, ki je tudi dela prost dan, pa bo v predsedniški palači dan odprtih vrat.

Ob dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, se Slovenija spominja razglasitve rezultatov plebiscita, na katerem se je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev odločilo za samostojno državo.