• News
  • Investigations
  • Online Store IUSTITIA
  • Real Estate agency
  • Petar Nizamov
  • Fitness & Wellness coach
  • Food Delivery
  • Charcoal retail
  • Firewood Wholesale
  • Charcoal Wholesale
  • Web Development agency
ar العربية dk Dansk de Deutsch gr Ελληνικά en English bg български cz Čeština es Español fr Français il עברית hr Hrvatski hu Magyar it Italiano lt Lietuviškai lv Latviešu valoda mk македонски јазик no Norsk Bokmål nl Nederlands pl Polski pt Português ro Română ru Русский sk Slovenčina si Slovenščina sr Српски језик se Svenska tr Türkçe ua Українська japan 日本語 thai ไทย iran فارسی china 中文 (中国) belarus Беларуская мова osterreich Deutsch Austria schweiz Deutsch Switzerland shqiperia shqiperia usa English USA bih Bosanski
Wednesday, November 18, 2026
Logotip spletne strani za preiskovalno novinarstvo in poglobljene objave o temah javnega interesa
  • Oglašujte pri nas Pravosodje – IUSTITIA.BG
  • Pravosodje | preiskovalno novinarstvo, novice, analize | iustitia.bg | ЮСТИЦИЯ – Slovenščina
  • O nas – agencija za preiskovalno novinarstvo IUSTITIA – Burgas, Bolgarija
  • Vprašanja in odgovori – razprava
  • Analize
  • Novice za leto 2025
  • Politika
  • Raziskovanje
  • Slovenija danes – Novice iz Slovenije
  • Svetovne novice
  • Slovenščina
    • العربية
    • Dansk
    • Deutsch
    • Ελληνικά
    • English
    • български
    • Čeština
    • Español
    • Français
    • עברית
    • Hrvatski
    • Magyar
    • Italiano
    • Lietuviškai
    • Latviešu valoda
    • македонски јазик
    • Norsk Bokmål
    • Nederlands
    • Polski
    • Português
    • Română
    • Русский
    • Slovenčina
    • Slovenščina
    • Српски језик
    • Svenska
    • Türkçe
    • Українська
    • 日本語
    • ไทย
    • فارسی
    • 中文 (中国)
    • Беларуская мова
    • Deutsch Austria
    • Deutsch Switzerland
    • shqiperia
    • English USA
    • Bosanski
  • Stiki
No Result
View All Result
  • Oglašujte pri nas Pravosodje – IUSTITIA.BG
  • Pravosodje | preiskovalno novinarstvo, novice, analize | iustitia.bg | ЮСТИЦИЯ – Slovenščina
  • O nas – agencija za preiskovalno novinarstvo IUSTITIA – Burgas, Bolgarija
  • Vprašanja in odgovori – razprava
  • Analize
  • Novice za leto 2025
  • Politika
  • Raziskovanje
  • Slovenija danes – Novice iz Slovenije
  • Svetovne novice
  • Slovenščina
    • العربية
    • Dansk
    • Deutsch
    • Ελληνικά
    • English
    • български
    • Čeština
    • Español
    • Français
    • עברית
    • Hrvatski
    • Magyar
    • Italiano
    • Lietuviškai
    • Latviešu valoda
    • македонски јазик
    • Norsk Bokmål
    • Nederlands
    • Polski
    • Português
    • Română
    • Русский
    • Slovenčina
    • Slovenščina
    • Српски језик
    • Svenska
    • Türkçe
    • Українська
    • 日本語
    • ไทย
    • فارسی
    • 中文 (中国)
    • Беларуская мова
    • Deutsch Austria
    • Deutsch Switzerland
    • shqiperia
    • English USA
    • Bosanski
  • Stiki
No Result
View All Result
Logotip medijske hiše za preiskovalno novinarstvo z objavami, analizami in dokumentiranimi gradivi javnega interesa
No Result
View All Result

(INTERVJU) Dr. Ricardo Duchesne: »Zgodovina tehnologije je zgodovina evropske prevlade« 2026

Юстиция Иванова by Юстиция Иванова
March 1, 2026
in Analize, Novice za leto 2025, Raziskovanje, Slovenija danes - Novice iz Slovenije
0
(intervju) dr. Ricardo duchesne: »zgodovina tehnologije je zgodovina evropske prevlade« 2026

(INTERVJU) Dr

Споделете в социалните мрежи / Споделете в социалните мрежи / Share in social media
Facebook X LinkedIn Reddit Telegram WhatsApp Email Print

iustitia.bg (intervju) dr. Ricardo duchesne: »zgodovina tehnologije je zgodovina evropske prevlade« 2026 intervju ricardo duchesne zgodovina tehnologije zgodovi iustitia. Bg piše: andrej sekulović
dr. Ricardo duchesne je kanadski avtor, zgodovinski sociolog in upokojeni... Iustitia. Bg (intervju) dr. Ricardo duchesne: »zgodovina tehnologije je zgodovina evropske prevlade« 2026 2026-03-01 09:46:53 pravosodje - iustitia. Bg

Piše: Andrej Sekulović

Dr. Ricardo Duchesne je kanadski avtor, zgodovinski sociolog in upokojeni univerzitetni profesor. Z njim smo se pogovarjali o dosežkih zahodne civilizacije in posebnostih evropskega človeka.

V vaši zadnji knjigi iz leta 2025, ki ima naslov »Greatness and Ruin: Self-Reflection and Universalism Within European Civilization« (Veličina in poguba: Samorefleksija in univerzalizem znotraj evropske civilizacije), se posvečate dejstvu, da belci na področju civilizacijskih dosežkov, tako tehnoloških kot kulturnih, močno prekašajo vsa druga ljudstva. Bi lahko izpostavili nekatere od teh dosežkov, ki so koristili ne le Evropejcem, temveč vsemu svetu?

Osrednja teza te knjige je, da so »Evropejci skozi svojo zgodovino«, kot zapišem v uvodnem odstavku, »dosegli najvišje stopnje znanja, umetniške izvirnosti, filozofske refleksije in literarnega izražanja, ki presegajo skupne dosežke vseh drugih ljudstev tega sveta«. Evropski dosežki, ki so koristili »celemu svetu«, so bili pravzaprav dosežki na področju znanosti in tehnologije. Zahodna znanost je danes znanost sveta. Zahodni zgodovinarji so v prizadevanjih, da bi bili pravični in razumevajoči ter da bi se izognili etnocentrizmu, pogosto pretiravali pri poudarjanju »temeljnih« tehnoloških dosežkov zgodnjih civilizacij, kot so Egipt (od 3100 pr. n. št.), Sumerija (3500 pr. n. št.), Babilonija (1800 pr. n. št.), Perzija (Ahemenidsko cesarstvo, 550 pr. n. št.), Kitajska (1600 pr. n. št.) in Indija (dolina Inda, 2500 pr. n. št.). Pretiravali so tudi pri ocenjevanju poznejših inovacij v teh civilizacijah, zlasti na Kitajskem ter v islamski »zlati dobi« (800–1300).

Kakšne so bile temeljne razlike med dosežki teh civilizacij in dosežki Zahoda

Te zgodnje civilizacije so ustvarile neke splošne dosežke, Zahod pa je dosegel nekaj edinstveno svojega, česar druge civilizacije niso nikoli dosegle ali presegle, če ne upoštevamo sodobnega razvoja v moderni Kitajski ali na Japonskem. Vse omenjene zgodnje civilizacije so razvile napredne načine namakanja za potrebe kmetijstva, kot so kanali, nasipi in zadrževalniki vode. Vsaka izmed teh civilizacij je ustvarila pisavo za vodenje dokumentov, upravo in osnovno književnost. Razvile so osnovno aritmetiko, geometrijo in merske sisteme (brez teoretičnih dokazov in deduktivnega sklepanja) za trgovino, gradnjo in merjenje zemljišč. Prav tako so izumile lončarsko keramiko, izdelano na vretenu in žgano v pečeh, za shranjevanje in kuhanje. Naučile so se uporabljati kovine, kot so baker, kositer in bron, za orodje, orožje in okrasje (pozneje tudi železo). Naučile so se osnovnih opazovanj nebesnih teles za potrebe koledarjev, kmetijstva in navigacije. Perzijci so uporabljali sončne koledarje, Kitajci so beležili komete in mrke, Indijci pa so razvili lunisolarne koledarske sisteme. V 7. stoletju je Perzija razvila mline na veter. Kitajska in stara Grčija sta že v 3. stoletju pr. n. št. imeli mline na vodo. V t. i. osmem obdobju (800–200 pr. n. št.) beležimo v številnih civilizacijah velike intelektualne in religijske preboje; pojavili so se izvirni misleci in verski preroki, ki so se posvečali vprašanjem morale, univerzalnih etičnih načel, vladanja in položaja človeka, ki so presegala starejša plemenska verska prepričanja. A po teh ključnih razvojnih mejnikih so začele te civilizacije bolj ali manj stagnirati. Bilo je nekaj manjših izumov, a v celoti gledano je razvoj potekal predvsem v sklopu nadgradnje istih tehnoloških orodij zaradi rasti prebivalstva in geografskih širitev.

Torej začne pozneje razvoj zunaj zahodnega sveta usihati?

Po koncu antične dobe sta največ dosegla Kitajska in islamski svet. V 2. stoletju pr. n. št. je Kitajska izumila kompas. Sprva tako, da so v skledo vode položili izdolben kos lesa, v katerega so namestili kos kovine v obliki žlice in širši konec namagnetili s kamnom iz magnetita. Najprej so ga uporabljali za vedeževanje, šele od 11. stoletja n. št. pa tudi za navigacijo. V 7. stoletju je razvila tudi tisk z lesenimi ploščami in v 11. stoletju s premičnimi črkami. Prav tako je izumila vodne ure, kot je Su Songova astronomska stolpna ura iz 11. stoletja. Kitajci so leta 105 ustvarili tudi papir iz murve in krp, ki je nadomestil bambus in svilo kot pisalni material. Islamska zlata doba, od 9. do 13. stoletja, je pod vplivom grških in indijskih idej prinesla algebro ali sistematično tehniko reševanja enačb. Uvedla je hindujsko-arabske številke in decimalni sistem z ničlo, prevzet iz Indije, ter trigonometrijo z uvajanjem sinusnih in kosinusnih funkcij. V tem času so bili ustvarjeni določeni kirurški inštrumenti, kot so klešče, skalpeli in šivi iz črevesne nitke. Nastali so postopki, kot je kavterizacija. Islamski svet je napredoval tudi na področju diagnostike in farmakologije ter destilacije zdravil za pridobivanje čistih snovi. Izboljšali so astrolab za navigacijo in merjenje časa, ki je temeljil na grških modelih, a z novimi funkcijami, kot so številčnice z enakimi urami. Razvili so tudi optiko – preučevanje svetlobe in vida – ter matematični model za gibanje planetov, ki naj bi vplival na Kopernika.

Vrniva se k Zahodu. Kako se je razvoj naše civilizacije razlikoval od drugih ljudstev?

Zahod je po letu 1200 prehitel te civilizacije, ne le z nenehnimi izboljšavami njihovih tehnologij, temveč tudi s stalnim odkrivanjem in nadgradnjo novih tehnologij. Začnimo z lečami: Italijani so v 13. stoletju prvi ustvarili brušene steklene leče. Kar zadeva tiskarski stroj, kot piše John Man v knjigi »The Gutenberg Revolution« (2002), je Gutenbergov tiskarski stroj omogočil poceni in natančno izdelavo črk: »Kitajski papir je bil primeren le za kaligrafijo ali tisk z lesenimi ploščami; na Vzhodu ni bilo vijačnih stiskalnic, ker niso pili vina in so za sušenje papirja uporabljali druge metode.« Kitajske ure niso bile resnično mehanske. Kot izvemo iz knjige Davida Landesa »Revolution in Time« (1983), kitajska horologija nikoli ni presegla principa, imenovanega klepsidra, to je merjenje časa z dotokom vode. Evropejci so izumili povsem novo urarsko tehnologijo, ki temelji na resničnem mehanskem oziroma kinematičnem principu merjenja časa. Tudi kitajska tehnologija za smodnik je ostala zelo osnovna, na stopnji preprostih »ročnih topov« iz kovinskih cevi in plamenometov. Po letu 1400 Kitajci na tem področju niso več dohajali Evropejcev. Kitajski kompas je bil preprosta, prosto lebdeča igla, kot opisuje Joseph Needham. Kitajci so evropski kompas s suhim vrtljivim ležiščem sprejeli šele konec 16. stoletja; njegove prednosti so se Japonci že dolgo zavedali. Evropske navigacijske tehnike so bile že v 16. stoletju občutno boljše in so se še pospeševale. Ko pridemo do moderne dobe, postane zgodovina tehnologije zgodovina evropske prevlade.

Katere izume in odkritja evropskega uma bi morda lahko v tem pogledu izpostavili?

Čeprav gre za zelo dolg seznam, lahko naštejem nekaj ključnih primerov, s katerimi je Evropa prispevala k razvoju sveta. Nemec Johannes Gutenberg je okoli leta 1440 izumil tisk s premičnimi črkami. Anglež Michael Faraday in Američan Thomas Edison sta bila ključnega pomena pri razvoju in uporabi elektrike. Škot John Logie Baird je leta 1926 predstavil prvi delujoč sistem televizije. Anglež Edward Jenner je leta 1796 postal pionir cepiva proti črnim kozam. Anglež Charles Babbage je zasnoval analitični stroj, njegov sorojak Alan Turing pa je kasneje oblikoval sodobno računalništvo. Francoz Louis Daguerre je leta 1839 razvil dagerotipijo oziroma fotografiranje na posebno kovinsko ploščo. Brata Wright sta leta 1903 izdelala prvo uporabno letalo in z njim poletela. Italijan Enrico Fermi je leta 1942 vodil prvo nadzorovano nuklearno reakcijo. Škot James Watt je leta 1876 izboljšal parni stroj. Alexander Graham Bell je istega leta patentiral telefon. Italijanu Guglielmu Marconiju se pripisuje razvoj radia konec 19. stoletja. Američan Robert H. Goddard je pionir raketništva v zgodnjem 20. stoletju, njegovo delo pa je kasneje nadgradil Nemec Wernher von Braun. Nemec Karl Benz je leta 1885 zgradil prvi praktičen avtomobil. Anglež Tim Berners-Lee si je izmislil svetovni splet. Američan Samuel Morse je v 19. stoletju razvil telegraf in Morsejevo abecedo. Američani William Shockley, John Bardeen in Walter Brattain pa so leta 1947 izumili tranzistor.

Kateri so bili po vašem mnenju glavni biološki mehanizmi in evolucijski dejavniki, ki so omogočili Evropejcem, da so postali najuspešnejši graditelji civilizacije?

Sam zahodne ustvarjalnosti ne pripisujem biološkim dejavnikom ali inteligenčnemu količniku, a kljub temu v svoji knjigi resno obravnavam argument Kevina MacDonalda, da je »velika divergenca« ukoreninjena v pojavu monogamnih družin, individualizma in odprtosti do vzpostavljanja vzajemnih odnosov zunaj sorodstvenih vezi med Evropejci v prazgodovini. MacDonald v svoji knjigi »Individualism and the Western Liberal Tradition« (2019) pojasnjuje, da je v severozahodni Evropi zaradi »grobih evolucijskih pritiskov ledene dobe« obstajal večji selekcijski pritisk za življenje v majhnih skupinah in v relativni družbeni izolaciji – namesto pritiskov za oblikovanje »razširjenih sorodstvenih mrež in kolektivističnih skupin«, ki bi zaradi neposredne bližine tekmovale za iste vire. Obstajali so pritiski na moške, da so zagotavljali preživetje preprostih gospodinjstev ali nuklearnih družin, katerih značilnosti so bile monogamija, eksogamija in bilateralne sorodstvene povezave, ker ekologija in razpoložljivost virov nista dopuščali selekcije za velike poligamne družine. To je bilo v nasprotju z območji Bližnjega vzhoda, kjer so velike rodovitne reke omogočale »velike plemenske skupine, ki temeljijo na razširjenih sorodstvenih odnosih«.

Torej je pri tem pravzaprav veliko vlogo igrala nuklearna družina

Menim, da pojav nuklearnih družin ne gre pripisovati le selekcijskim pritiskom določenega okolja ali »nenamerni« odločitvi Katoliške cerkve, da si prisvoji zemljišča v lasti sorodstvenih skupin. Že v antični Grčiji in Rimu, kjer ni bilo močnih zim, je obveljalo, da je monogamija v moralnem in družbenem smislu boljši način ustvarjanja širših identitet, utemeljenih na civilnem članstvu (ki pa ni izključevalo etničnih identitet), od plemenskih zvez, ki so temeljile na poligamnih mrežah in porokah med sorodniki. Moj poudarek na »zavedanju svojega zavedanja« ali »razmišljanju drugega reda« Evropejcev in njihovem višjem občutku samobitnosti, samorefleksije in zavestne usmerjenosti ne pomanjšuje pomembnosti naravne selekcije, temveč le potrjuje pomembnost pojava teh miselnih značilnosti. V tolikšni meri, kolikor so se Evropejci začeli bolj zavedati samih sebe kot agentov z mislečim umom, sposobnim ustvarjati pojme in moralne norme, toliko večjo stopnjo avtonomije od evolucijskih pritiskov so lahko uživali. Lahko so izbirali norme in oblike združevanja, kot so mestne države in republikanske institucije, neodvisno od sorodstva in selekcije.

V svoji knjigi ne pišete le o dosežkih, temveč tudi o pogubi belcev. S tem verjetno merite na trenutne liberalne in levičarske ideologije. Kako so se te pojavile med belci?

Merim na liberalizem na splošno. Moderni liberalizem izvira iz individualistične psihologije zahodnih ljudstev, ki ima globoke korenine v preteklosti: v aristokratskem in herojskem individualizmu indoevropejcev, v »odkritju uma« antičnih Grkov, v samobitnosti in »razmišljanju drugega reda«. V sedmem poglavju se podrobno posvečam knjigi Josepha Henricha »The Weirdest People in the World« (2020), ki zelo dobro prikazuje, da so zahodnjaki že zgodaj v svoji zgodovini ustvarili zelo različne liberalne ustanove ali civilna združenja – univerze, cehe, mesta s pravicami, poslovna partnerstva –, ki so bila precej osvobojena plemenskih ali sorodstvenih povezav, ker so se psihološko razlikovala od drugih ljudstev. Liberalne ustanove niso ustvarile liberalnih posameznikov, bilo je ravno nasprotno. Kot liberalne posameznike Henrich razume osebe, ki razmišljajo bolj analitično kot kontekstualno in plemensko in imajo večje »nevrološke in psihološke« kapacitete za zmanjšan nepotizem, večjo stopnjo zaupanja, pravičnosti in sodelovanja s tujci. Trdi, da so se te lastnosti pojavile v srednjem veku, potem ko je Katoliška cerkev razbila sorodstvena in poligamna omrežja, vsilila monogamijo in začela spodbujati poroke, ki so temeljile na svobodnih odločitvah. Ta sprememba je spodbujala civilne ustanove, utemeljene na nepristranskih pravilih in zaslugah, namesto na plemenski privrženosti.

A ste omenili, da se ne strinjate povsem s tovrstnimi trditvami …

Kljub temu je Heinrichova trditev, da je do teh psiholoških sprememb prišlo »po nesreči«, zaradi cerkvenih skrbi glede poligamije ali prisvajanja zemlje preko izobčenja, neprepričljiva. Grki, Rimljani in prvi kristjani so že mnogo prej prepoznali družbene koristi monogamije, kot sta zmanjšanje sporov med sorodniki zaradi zapuščine in vzpostavitev boljšega družinskega okolja za vzgojo otrok. Starodavni Grki in Rimljani so imeli ustanove, kot so republikanske institucije in mestne države, ki so temeljile na civilni identiteti namesto na sorodstvenih vezah. Prav tako so njihove filozofske smeri, formalna logika in pravne ustanove (pri Rimljanih) temeljile na razumu in univerzalnih racionalnih načelih.

Se nadaljuje v prihodnji številki Demokracije.

Biografija

Dr. Ricardo Duchesne je portoriško-kanadski zgodovinski sociolog, rojen leta 1948 v Portoriku. Pri 15 letih se je preselil v Kanado. Študiral je zgodovino na univerzah McGill in Concordia, doktorat iz družbene in politične misli pa je pridobil leta 1995 na Univerzi York. Dolga leta je bil profesor sociologije na Univerzi New Brunswick v Saint Johnu, a se je leta 2019 upokojil zaradi pritiskov in kampanje proti njemu, ker je odprt kritik multikulturalizma in migracij. Njegovo najbolj znano delo je knjiga »The Uniqueness of Western Civilization« (2011), poleg nje pa je objavil tudi »Faustian Man in a Multicultural Age« (2017), »Canada in Decay« (2017) ter »Greatness and Ruin: Self-Reflection and Universalism Within European Civilization« (2025).

<

p style=”text-align: justify”>

The post (INTERVJU) Dr. Ricardo Duchesne: »Zgodovina tehnologije je zgodovina evropske prevlade« appeared first on Demokracija.

(INTERVJU) Dr. Ricardo Duchesne: »Zgodovina tehnologije je zgodovina evropske prevlade« 2026 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2026 2026-03-01 09:46:53 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo

Споделете в социалните мрежи / Споделете в социалните мрежи / Share in social media
Facebook X LinkedIn Reddit Telegram WhatsApp Email Print
Previous Post

Sodstvo in slovenska realnost 2026

Next Post

Soglasje za zgodovinski trenutek: drugi polčas 2026

Next Post
Soglasje za zgodovinski trenutek: drugi polčas 2026

Soglasje za zgodovinski trenutek: drugi polčas 2026

Leave a Reply Cancel reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

  • Rating

Search / Търси в сайта

No Result
View All Result
гугъл новини, гоогле новини, гугъл нюз, гъгъл нюз, google news, news google, google.bg, news.google.bg, Юстиция, новини, последното, най-важното, видео, телевизия, радио, Новини, петър низамов

Recent Posts

  • Politična mreža pod krinko civilne družbe 2026
  • (PISMO BRALCA) Red in znanje 2026
  • Oleški: kaj se je zgodilo pred, med in po »režimu tišine« 2026
  • Božično-novoletna naročniška akcija tednika Demokracija: 25 odstotkov popusta, komplet revij Demokracija Magazin in knjiga po izbiri 2026
  • Zunanji minister Kajzer uspešno prestal interpelacijo 2026
  • 30 let višjega strokovnega izobraževanja: znanje, ki ga slovensko gospodarstvo potrebuje 2026
  • (TRIBUNA) Molimo za zdravo pamet in razsodnost njene omnipotentnosti 2026
  • Ustanovljene štiri parlamentarne preiskave: od družbe Gen-I do Black Cuba 2026
  • Evropska komisija govori o potencialnem primanjkljaju Slovenije – a v primeru uspeha referenduma sledi rebalans 2026
  • Volitve v Izraelu so pripeljale do političnega pat položaja 2026
  • Očitno se je konec Svobode že začel 2026
  • (PISMO BRALCA) Šolski reformi ob rob 2026
  • (TRIBUNA) Alkotesti: ko ustavna odločba trči ob policijsko realnost 2026
  • Kako je Poljsko premier Tusk spravil v nezavidljiv položaj in šokiral celo pravnike, ki so mu bili sprva naklonjeni 2026
  • Ukrajinski napad na Kerški most razkriva nesposobnost Rusije pri obrambi strateških objektov 2026
  • (PREJELI SMO) Odgovori na trditev o razkroju socialne države in o škodljivih ukrepih interventnega zakona za razvoj Slovenije 2026
  • (PREJELI SMO) Javni poziv svojcem žrtev vojnega in povojnega nasilja 2026
  • Novi agent 007 je končno razkrit! 2026
  • Pipice levičarskim aktivistom zapira tudi EU 2026
  • Od jutri spet nižje cene bencina, dizla in kurilnega olja; dizel pod 1,8 evra na liter 2026
  • (PREJELI SMO) Odziv na zavajajoče trditve Inštituta 8. marec o interventnem zakonu 2026
  • (INTERVJU) Državna sekretarka za izobraževanje Mojca Škrinjar: “Odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa” 2026
  • (KLIC DOBROTE) Teden Karitas, 23. 11.–29. 11. 2026 pod geslom DRUG DRUGEMU DAR 2026
  • (PREJELI SMO) Ali bolj prav ni možno? 2026
  • (PREJELI SMO) Kje je verodostojnost prof. dr. Dušana Kebra, dr. med? Je ni! 2026
  • (PREJELI SMO) Prošnja za obravnavo po VIP-standardih 2026
  • Novinarki portala Siol (znani) storilec grozil s smrtjo 2026
  • (IZ MINUTE V MINUTO) Volitve so se zaključile, prvi neuradni izidi okoli 20. ure, nekateri župani pa že znani 2026
  • (MISEL ZA GOSPODOV DAN) Smo pripravljeni temu, kar nam je izročeno, dati novo vrednost? 2026
  • (V ŽIVO) Danes potekajo devete lokalne volitve v samostojni Republiki Sloveniji 2026
  • Povolilna Srbija »trenira« potrpljenje in cincanje – v korist pametne izbire ali slabe premišljenosti, kako z oblastjo, ki so jo dobili? 2026
  • Plečnik – »edini na univerzi, ki ni bil član sindikata« 2026
  • Dva zmagovalca jubilejnega 30. tekmovanja godb Slovenije 2026
  • Kulturniki, odvisniki od denarja neto davkoplačevalcev, so spet v preživetveni stiski 2026
  • Po petkovem dežju se stanje na širšem goriškem območju umirja 2026
  • (IZJAVA DNEVA) Prof. dr. Borut Holcman: Kaj nam ostane oziroma kaj nam bo ostalo, če bomo dopustili, da nam “sodobni prosvetljenci” vzamejo krščanstvo? 2026
  • (INTERVJU) Katja Koren, kandidatka za županjo Mestne občine Maribor: »Moj glavni cilj je, da bi ljudje v Mariboru bolje živeli« 2026
  • (V SREDIŠČU) Lokalne volitve: spopad za Ljubljano in odprte bitke v mestnih občinah 2026
  • Odstraniti bo treba mafijsko bodečo žico okoli Ljubljane 2026
  • (INTERVJU) Bojan Šrot, kandidat za župana Mestne občine Celje: »Če ne greš naprej, ampak stopicaš na mestu, te drugi prehitijo.« 2026
  • V novi Demokraciji preberite: Robert Golob dokazano ujet na laži v primeru romunskega računa 2026
  • Jankovićeva Ljubljana kot učbeniški primer klientelizma 2026
  • Državni zbor sprejel spremembe zakona za hitrejšo in pravičnejšo pomoč pri nakupu goriva, kmetom dodatna pomoč 2026
  • Sindikalni baron Štrukelj 2026
  • (INTERVJU) Peter Bolčič, kandidat SDS za župana Mestne občine Koper: »Koper potrebuje mlade družine, ne praznih stanovanj in mladih, ki so zaradi previsokih cen prisiljeni oditi drugam« 2026
  • (PREJELI SMO) Slovenski škofje pred volitvami sporočajo … 2026
  • Morebitni padec Jankovića na volitvah bi lahko zamajal stabilnost Kučanovega kroga 2026
  • Napad medveda: okoljsko ministrstvo takoj vzpostavilo stik s pristojnimi službami glede nadaljnjega ukrepanja 2026
  • (PREJELI SMO) Razvojni zakon – za močnejše slovensko kmetijstvo, domačo hrano in prihodnost podeželja 2026
  • (INTERVJU) Aleš Primc kandidat za župana Ljubljane: “Moja prva prioriteta je navaden človek s težavami, ki jih ima v svoji soseski” 2026
  • (NEVARNOST POPLAV) Arso zaradi obilnih padavin izdal oranžno opozorilo za večji del države 2026
  • “Oprostite, slovensko šolstvo, ampak če vas 22.000 podpiše za Štruklja, ste ovce.” 2026
  • V novi Demokraciji preberite: Vladajoča koalicija ZA interventni razvojni zakon: Zakaj je to korak k močnejši in svobodnejši Sloveniji 2026
  • Čas je za konec balkanskega načina vodenja slovenske prestolnice 2026
  • Dovolj nam je Nike Kovač in podobnih zlatih »telet« pri nas 2026
  • V novi Demokraciji preberite: Odstraniti bo treba mafijsko bodečo žico okoli Ljubljane; Golob ujet na laži v primeru romunskega računa; Golobovi vladi ni rešilo rešiti romske problematike; Intervjuja: Katja Koren in Bojan Šrot 2026
  • Domnevno neodvisnost medijev lahko vidite, ko se večini nič spornega ne zdi, da je bil Robert Golob v Romuniji ujet s “prsti v marmeladi” 2026
  • Od sončnih elektrarn do HE Mokrice: kdaj bo spodnjesavska veriga sklenjena in kdo nasprotuje razvoju? 2026
  • Gospodarstveniki za stabilnejše poslovno okolje v Sloveniji: morebitna zavrnitev interventnega zakona bi nas pahnila v nazadovanje 2026
  • Levičarje moti, ker “obglavitelj diktatorja” Miroslav Pačnik kandidira za velenjskega mestnega svetnika 2026
  • (FOTO+VIDEO) Maribor obiskal predsednik vlade. Ustavil se je v volilnih štabih SDS Maribor in Katje Koren 2026
  • Takole se je levičarska aktivistka Nika Kovač z donacijo SDS ustrelila v lastno koleno 2026
  • Ob 190. letnici izida prve slovenske povesti v Višnji Gori odprli Park Janeza Ciglerja 2026
  • (ODPRTO PROTESTNO PISMO) Mladi nasilneži nekaznovani 2026
  • (PREJELI SMO) Ali minister Vrtovec pozna zakonodajo? 2026
  • Kaj se dogaja na Inšpektoratu za delo? Glavna inšpektorica, sicer kader Levice, pred kratkim razrešena, a problemi ostajajo, razkrivajo v anonimnem pismu 2026
  • (RETROSPEKTIVA) Janez Janša: »Danes stojimo pred izzivom, da odpravimo zablode drugega polčasa in vzamemo nov zalet« 2026
  • Levica skuša razširiti nasilje na vso Evropo 2026
  • Trumpu se je odstop od zunanjepolitične doktrine očitno maščeval 2026
  • Noro, kaj je Golobova stranka načrtovala za tekočo predreferendumsko kampanjo! Načrt, temelječ na profesionalno vodeni demagogiji 2026
  • (TRIBUNA) Epilog covida-19: biološko vojskovanje 2026
  • Zakaj Alenka Bratušek med leti 2022 – 2026 ni uvedla brezplačnega prevoza za študente in dijake ter kdo je bil takrat proti? 2026
  • Poslanica predsednika vlade Janeza Janše in ministra Boruta Rončevića ob dnevu znanosti: Prihodnosti človeštva ne bo pisala umetna inteligenca – odločali bomo ljudje 2026
  • (PREJELI SMO) Sveti Martin – praznik dobrote, hvaležnosti in slovenske tradicije 2026
  • Personalizirana poslovna darila 2026
  • Trnič: sir, ki so mu pastirji zaupali tudi ljubezenska sporočila 2026
  • Okusi Kamnika: kjer imajo jedi svoj spomin in pokrajina svoj okus 2026
  • Učilnice psihopatije in narcizma: druga triada 2026
  • V tiskani Demokraciji preberite: Kaj bodo prinesle štiri nove preiskovalne komisije? Golob se očitno trese … 2026
  • Sinsay Slovenija: trgovine, delovni čas, dostava in vračila 2026
  • (REFERENDUM) Jih še podpirate? Levičarji z referendumom blokirajo sedem za ljudi pomembnih zakonov 2026
  • Šolski sistem ne popušča z indoktrinacijo otrok! Volilce nagovarja v tujem jeziku, mladim na gimnaziji se predstavlja kot alternativa za Celje!? 2026
  • DZ zavrnil spornega sodnika, a kmalu bo vse drugače 2026
  • Sprva v avtomobilu spal, malo kasneje pa rogovilil 2026
  • Od jutri občutno nižje cene bencina, dizla in kurilnega olja 2026
  • Andrej Poglajen: “Samo Tereza Novak, Nataša Sukič in Janja Sluga domoljubje nazivajo s fašizmom” 2026
  • (PISMO BRALKE) Desnica na udaru 2026
  • Ajdovščina si zasluži resnico, ne transparentov: Ko nova vlada v 100 dneh reši, česar prejšnja ni zmogla v štirih letih 2026
  • Minister dr. Borut Rončević: Reforma šolstva je odprta, vključujoča in usmerjena v konkretne rezultate. Odpuščanja učiteljev ne bo. 2026
  • Ivan Molan predstavil program AKTIVNO NAPREJ – z izkušnjami in povezovanjem za nemoten razvoj Občine Brežice 2026
  • (FOTO) Poljče 1990–2026 ali česa ne smemo pozabiti ali opustiti 2026
  • V tiskani izdaji Demokracije preberite: Zavoda Nike Kovač s skoraj tremi milijoni evrov prihodkov! Od kod denar? 2026
  • Visit Kamnik: mesto, ki ga ne smemo obiskati samo mimogrede 2026
  • Aleš Vrhovec, kandidat za župana Ljubljane: Urbicid se že leta dogaja po vsem našem mestu 2026
  • Govorijo o zakonu za bogate, se zavzemajo za socializem, v štirih letih pa naredili 46 tisoč ljudi revnih! 2026
  • Cojzova koča na Kokrskem sedlu: vodnik po enem najlepših planinskih ciljev nad Kamniško Bistrico 2026
  • V Citypark ta četrtek prihajajo nastopajoči iz oddaje America’s Got Talent 2026
  • Pester počitniški teden v ALEJI: dirkaški spektakel, Gozd strahov in dogajanje v Planetu Lollipop 2026
  • Od jutri nižje cene bencina ter višje cene dizla in kurilnega olja 2026
  • Srbija: Rekordna udeležba, poraz Vučića in “študentska” zmaga z nejasnim vodstvom 2026

[contact-form-7 id=”45ced39″ title=”Contact form 1″]

No Result
View All Result

Kategorije

Združenje „Bolgarski pravni odbor – zaščita državljanov s pravnimi sredstvi“ (БЮК)
Enotna identifikacijska številka (ЕИК): 205028308
Burgas, Gladstonova ulica 18, 056/84 45 14

Svet za elektronske medije (SEM)
Sofija, bulvar Shipchenski Prohod 69

Tel.: 02/ 9708810 Tel.: 02/ 9708812

E-pošta: [email protected]

No Result
View All Result

Kategorije

Združenje „Bolgarski pravni odbor – zaščita državljanov s pravnimi sredstvi“ (БЮК)
Enotna identifikacijska številka (ЕИК): 205028308
Burgas, Gladstonova ulica 18, 056/84 45 14

Svet za elektronske medije (SEM)
Sofija, bulvar Shipchenski Prohod 69

Tel.: 02/ 9708810 Tel.: 02/ 9708812

E-pošta: [email protected]

No Result
View All Result

Kategorije

Združenje „Bolgarski pravni odbor – zaščita državljanov s pravnimi sredstvi“ (БЮК)
Enotna identifikacijska številka (ЕИК): 205028308
Burgas, Gladstonova ulica 18, 056/84 45 14

Svet za elektronske medije (SEM)
Sofija, bulvar Shipchenski Prohod 69

Tel.: 02/ 9708810 Tel.: 02/ 9708812

E-pošta: [email protected]

  • За Нас – агенция за разследваща журналистика ЮСТИЦИЯ – Бургас, България
  • Рекламирайте с ЮСТИЦИЯ
  • Прозрачно управление
  • Докладване на проблем
  • Условия за ползване
  • Защита на данните
  • Правила на форума
  • Политика за бисквитките
  • Екип
  • Помощ
  • Карта на сайта
  • Статистика
  • Реклама
  • Контакти
  • Етичен кодекс на българските медии
  • RSS емисия
  • Често задавани въпроси (FAQ)
  • Задайте въпрос във форума
  • Вестник “ЮСТИЦИЯ”
  • العربية
  • Dansk
  • Deutsch
  • Ελληνικά
  • English
  • български
  • Čeština
  • Español
  • Français
  • עברית
  • Hrvatski
  • Magyar
  • Italiano
  • Lietuviškai
  • Latviešu valoda
  • македонски јазик
  • Norsk Bokmål
  • Nederlands
  • Polski
  • Português
  • Română
  • Русский
  • Slovenčina
  • Slovenščina
  • Српски језик
  • Svenska
  • Türkçe
  • Українська
  • 日本語
  • ไทย
  • فارسی
  • 中文 (中国)
  • Беларуская мова
  • Deutsch Austria
  • Deutsch Switzerland
  • shqiperia
  • English USA
  • Bosanski

© 2026 JNews – Premium WordPress tema za novice in revije, avtor Jegtheme.

No Result
View All Result
  • Oglašujte pri nas Pravosodje – IUSTITIA.BG
  • Pravosodje | preiskovalno novinarstvo, novice, analize | iustitia.bg | ЮСТИЦИЯ – Slovenščina
  • O nas – agencija za preiskovalno novinarstvo IUSTITIA – Burgas, Bolgarija
  • Vprašanja in odgovori – razprava
  • Analize
  • Novice za leto 2025
  • Politika
  • Raziskovanje
  • Slovenija danes – Novice iz Slovenije
  • Svetovne novice
  • Slovenščina
    • العربية
    • Dansk
    • Deutsch
    • Ελληνικά
    • English
    • български
    • Čeština
    • Español
    • Français
    • עברית
    • Hrvatski
    • Magyar
    • Italiano
    • Lietuviškai
    • Latviešu valoda
    • македонски јазик
    • Norsk Bokmål
    • Nederlands
    • Polski
    • Português
    • Română
    • Русский
    • Slovenčina
    • Slovenščina
    • Српски језик
    • Svenska
    • Türkçe
    • Українська
    • 日本語
    • ไทย
    • فارسی
    • 中文 (中国)
    • Беларуская мова
    • Deutsch Austria
    • Deutsch Switzerland
    • shqiperia
    • English USA
    • Bosanski
  • Stiki

© 2026 JNews – Premium WordPress tema za novice in revije, avtor Jegtheme.

Ta spletna stran uporablja piškotke. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani soglašate z uporabo piškotkov. Oglejte si našo politiko zasebnosti in piškotkov.