
Piše: Patricija Rijavec Simonič, umetnica, mag. ekon. in posl. ved
Razpoke v evropskem ogledalu!
Družba ne razpade nujno takrat, ko zmanjka denarja, ko se zaprejo tovarne in podjetja ali ko se zamenja oblast. Včasih se to začne precej tišje – takrat, ko ljudje izgubijo občutek, da pripadajo isti skupnosti, da jih povezujejo skupne vrednote in da za vse veljajo enaka pravila. Ko skupni imenovalec izgine, ostanejo posamezniki, skupine in interesi, ki vsak zase zahtevajo svoj prostor, priznanje in pravico do lastnega življenja. Toda kdo potem še skrbi za celoto?
Evropa se danes sooča prav s tem vprašanjem. Kontinent, ki je stoletja oblikoval svojo kulturno, pravno in politično identiteto, se je znašel med željo po odprtosti in strahom pred izgubo lastne prepoznavnosti.
Multikulturalizem je bil predstavljen kot obljuba mirnega sobivanja različnih kultur. V teoriji zveni plemenito: različni ljudje, različne tradicije, različne vere, a skupno življenje v spoštovanju in razumevanju. Težava nastane, ko se pozabi, da sobivanje ni mogoče brez skupnih pravil in vzajemne pripravljenosti na prilagajanje. Velik problem nastane, ko od družbe pričakujemo, da bo sprejela vse razlike, ne da bi se vprašali, katere vrednote morajo ostati skupne.
Evropska družba naj bi temeljila na načelih pravne države, enakosti pred zakonom, svobode izražanja, verske svobode ter enakopravnosti žensk in moških. To niso zgolj abstraktne floskule, zapisane v ustavah. So rezultat dolgotrajnih zgodovinskih bojev, političnih sporov in družbenih sprememb. Prav zato jih ni mogoče obravnavati kot samoumevne ali kot nekaj, čemur se je mogoče odpovedati v imenu navidezne strpnosti. Vsak poskus kritičnega pogovora o verskem fundamentalizmu, integraciji, položaju žensk ali razmerju med vero in državo lahko hitro zdrsne v obtožbe o nestrpnosti. Vendar – ali smo res nestrpni in ali odrekamo človekove pravice v skrbi za svojo varnost, ko želimo zaščititi evropske kulturne temelje in svoj način življenja Evropa ima pravico in dolžnost jasno določiti, kaj pričakuje od vseh, ki v njej živimo.
Kulturna tradicija in temelji Evrope morajo biti zaščiteni in si zaslužijo spoštovanje s strani priseljencev. Pri tem se pojavi vprašanje, ali evropske države dovolj odločno branijo svoja pravila in evropski način življenja ter ustavne temelje, na katerih je Evropa zgrajena. Odprtost brez meja še ne pomeni nujno strpnosti, ampak lahko pomeni tudi odpoved lastni odgovornosti evropske politike. Integracija zato ne sme biti enosmeren proces, v katerem se od večinske družbe pričakuje neskončno prilagajanje, od priseljencev pa zgolj formalno spoštovanje zakonov. Potrebni so obojestransko spoštovanje in jasna pričakovanja.
Evropska zgodovina je polna verskih sporov, vojn in ideoloških razkolov. Toda iz zgodovine so se razvile institucije in načela, ki bi v sedanjem času morala zaščititi »evropskega človeka«, pa, kot smo priča nasilnim izgredom, protestom in vsiljevanju islama v vse pore našega življenja, tega ne naredijo. Denimo primer iz Slovenije: predlog dopolnitev zakona o varstvu javnega reda in miru, ki uvaja splošno prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih, je sprožil številne polemike na levem političnem polu. Toda – ali Slovenci nismo dolžni zaščititi lastne kulturne identitete in svojih verskih temeljev? Se bomo uklonili anarhiji, ki nam jo vsiljujejo politiki, ko priseljence, njihovo kulturo in vero postavljajo pred nas? Smo družba, ki se boji jasno povedati, kaj je sprejemljivo in kaj ne? Bomo še naprej opazovali, kako pred našimi očmi izginjajo dostojanstvo, varnost in svoboda posameznika
Smo res narod, ki bo v imenu navidezne odprtosti izgubil zavest o lastni zgodovini, kulturi in vrednotah ter tvegal, da bo izgubil tudi svojo prihodnost? Kajti narod, ki ni pripravljen braniti svojih temeljev, prej ali slej preneha biti gospodar lastne usode.
The post Med pluralizmom in razkrojem: prihodnost evropske družbe appeared first on Demokracija.
Med pluralizmom in razkrojem: prihodnost evropske družbe 2026
IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2026 2026-11-21 03:10:03
Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo

