V politiko z ulice, s kulturo ulice v hram demokracije? Ali je to normalno? 2025

iustitia.bg Piše: Vančo K. Tegov

Vprašanje, ali je “normalno”, da se v politiko vključujejo “kandidati z ulice” in da v parlament vstopa “kultura ulice”, je v resnici del širše razprave o demokraciji, reprezentativnosti in politični kulturi.

Tukaj je nekaj nevtralnih vidikov, ki nam  lahko pomagajo pri razmisleku.

Demokracija temelji na tem, da lahko kandidira vsak, ne pa da jo razgrajuje vsak

V večstrankarskih demokracijah ni nič nenavadnega, da v politiko vstopajo ljudje, ki nimajo klasične politične kariere – aktivisti, podjetniki, umetniki, vplivneži, celo popolni anonimneži.

To je lahko »pozitivno«, zato ker prinesejo nove perspektive, niso del ustaljenih interesnih omrežij, govorijo jezik običajnih državljanov. Torej, prisotnost “ljudi z ulice” sama po sebi ni problem – včasih je celo bistvo demokracije.

“Kultura ulice” pa lahko pomeni različne stvari. Če  gre za neposrednost, manj formalno komunikacijo, preprosto izražanje, potem to ni nujno negativno. Politika lahko postane bolj dostopna in razumljiva.

V kolikor se gre za žaljenje, destruktivno komunikacijo, nespoštovanje postopkov, institucij, pravil, “performanse” namesto argumentacije, potem to lahko zmanjšuje kakovost demokratične razprave. V mnogih državah se dogaja podobno. To ni značilno samo za eno državo. Povsod, kjer ljudje izgubijo zaupanje v tradicionalne politične elite, se pojavi prostor za: populiste, protestne kandidate, nove obraze, outsiderje.  Ali padalce v politiki.

Pomembno vprašanje je: Ali se institucije še spoštujejo?

Demokracija normalno deluje, dokler: parlament ostaja prostor za argumentirano razpravo, pravila postopka se spoštujejo, odločevalci prevzemajo odgovornost, politična kultura ne postane nasilna ali sovražna. Če se to izgubi, potem ni več bistveno, ali so politiki “z ulice” ali “iz elite” – škoda je v kakovosti sistema. Sistem potrebuje korekcije.

Primitivizacija politične kulture je resen pojav, ki ga opažajo mnoge demokracije, ne le Slovenija

Ko se politična komunikacija primitivizira, se z njo primitivizira tudi politika. Parlament je namenjen argumentom, odločanju in spoštovanju institucij. Ko pa v njem  prevlada kričanje, zmerjanje, posmehovanje “performansi” za kamere, kazanja beder namesto  primernih besed, osebni napadi namesto argumentov, iskanje “viralnih trenutkov” namesto rešitev, se politika zmanjša na spektakel. To dolgoročno razkraja zaupanje v demokratične procese.

Ali z drugimi besedami, politika je najboljša le takrat ko postane dolgočasna, politika kot veščina in obrt, takrat vemo  in lahko rečemo da delamo prav. Vse kaj je izven tega, kot je spektakel, šov, je le odmikanje od nje in njenega bistva.

Zakaj prihaja do tega

To ni stvar samo ene stranke ali posameznikov, temveč širših trendov. Konflikt se bolje prodaja kot argument. Politiki zato nagrajujejo “šov”, ne delo. Družbena omrežja, Jezik Twitterja/TikToka je kratek, oster, čustven. Logika teh se je  preselila  v parlament. Ko ljudje izgubijo vero v sistem, začnejo podpirati bolj agresiven slog — kot “udarec po mizi”.

Ali personalizacija politike, ko se namesto o  rešitvah  razpravlja o ljudeh, značajih, škandalih.

Kakšne so posledice za demokracijo?

Razgrajevanje, spodkopavanje njenih temeljev. Posledično temu prihaja do   nižje kakovosti zakonodaje, manj je sodelovanja med političnimi akterji,  primerno temu  prihaja  do pasivnosti  ali cinizma državljanov, do radikalizacije retorike, slabitev zaupanja v institucije (parlament, vlado, pravosodje), občutek, da “vsi so isti”. Ko komunikacija pade na raven ulice, tudi institucije začnejo delovati kot “ulica”. Naloga politike  je da to obrne v pozitivno smer ali vstran od tega da so vsi isti. Ker niso.

Kaj bi bila zdrava politična kultura

Argumentacija namesto osebnih napadov, spoštljiv dialog (tudi med nasprotniki), sprejemanje drugačnih mnenj, zadržanost, premišljenost, odgovornost za besede, zavedanje, da politika oblikuje pravila, po katerih živimo vsi. Ni nujno, da je politika sterilna ali brez strasti -mora pa biti dostojna, ker je to prostor odločanja, ne arene.

Zakaj je to alarmantno?

Ob očitnem neuspehu vladajoče stranke na zadnjem referendumu o evtanaziji pri nas je nastal hudournik vseh mogočih žalitev posameznih poslancev ter kompletnih skupin prebivalstva.. zelo zaskrbljujoč. Naglo prehajanje v žaljiv in razdiralni ton po referendumu — zaskrbljujoč znak za politično kulturo. In tvoj občutek ima močno oporo v tistem, kar spremljamo zadnje dni.

Če politika in javna razprava postaneta borba za “viralnost” in čustva, ne za argumente — to spodkopava zmožnost racionalne, premišljene diskusije. Razprava se ne osredotoča več na dejanske posledice zakonov, na realne potrebe ljudi, temveč na to, kdo bolje izkoristi strahove, predsodke, čustva.

Žaljive izjave in napadi na skupine ljudi (starostnike, bolnike, ranljive) — kar verjetno imaš v mislih, ko govoriš o “hudourniku” — ne prispevajo k razumevanju in sočutju, ampak k sovraštvu, stigmatizaciji, strahu. Če se to normalizira, je demokracija v nevarnosti: institucije in odločanje ne temeljijo več na spoštovanju, ampak na konfliktu, delitvah in polarizaciji.

Rezultat referenduma je sedaj utemeljitev in potrditev za tiste, ki zagovarjajo tradicionalne vrednote; hkrati pa lahko razočaranje tistih, ki so bili za zakon, pomeni razpad zaupanja v “politiko kot institucijo razprave in reševanja težkih vprašanj”. To lahko vodi v apatičnost, cinizem ali iskanje alternativ — k “ulični politiki”, populizmu, radikalizaciji.

Ostre, primitivne osebne obtožbe in “ulična” komunikacija med politiki

V politični razpravi je po referendumu prišlo tudi do osovraženih izjav med poslanci. Neka poslanka, Lena Grgurevič (v imenu Gibanje Svoboda), je na družbenih omrežjih zapisala, da gre pri nasprotnikih zakona — in pri določenih strankah — za “oprodo SDS”. Njena izjava je bila nato ostro kritizirana — eden izmed nasprotnikov, poslanec Jožef Horvat (iz Nova Slovenija), je ocenil, da takšna komunikacija “ne sodi v parlamentarni dialog” in da “ni vredna poslanca”. Zmerjati  celotno populacijo ali posameznika kot sta Marco Tavares, nekdanji nogometaš  Maribora brazilskega izvora ali  Janeza Janšo, predsednika SDS za “črnuharja”, ali na podlagi barve kože ali po njihovem ali na podlagi ideologije, je nizkotno, neotesano, v skrajnem primeru  patološko, bolno. Ulica jih je pripeljala v hram demokracije, ulica v njihovem mentalnem sklopu je še kar dobo udomačena.

To kaže, da razprava — kljub temu da teče v instituciji parlamenta ali v javnosti — pogosto zdrsne v osebne napade, posploševanja in sovražno označevanje nasprotnikov, namesto da bi ostala pri vsebini. »Ulična« komunikacija naj ostane na ulici čeprav je niti tam ne potrebujemo.

Zdravo pamet za zdravo Slovenijo

Slovenija obstane in ostane le če se uveljavljajo ali sprejemajo zakoni, ki so sprejemljivi  ali v sozvočju z kulturo  in etiko ter  z vrednotami ki imajo korenine  na naših tleh. Vključevanje ali napeljevanje prebivalstva k nečemu nenormalnemu, tujemu, v nasprotju z zdravo pametjo,  s pomočjo  laži, pretvez ali  kakofoničnimi parolami,  je zgrešeno in vedno bo tako, zgrešeno, kakofonično in žaljivo. Žalitve nikoli niso bile podlaga za kaj dobrega, koristnega in spoštljivega. Nekaj kar temelji  na nečem kar je tukajšnje, dalj časa živi in preživi, v politiki  in na splošno.

The post V politiko z ulice, s kulturo ulice v hram demokracije? Ali je to normalno? appeared first on Demokracija.

V politiko z ulice, s kulturo ulice v hram demokracije? Ali je to normalno? 2025 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-11-29 14:42:40 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo