Poslanci SDS s pozivom predsednici DZ, naj opozori na pravočasno odločanje o ustavnosti zakonov 2025

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala poslanka Alenka Jeraj, poslanska skupina SDS predsednico državnega zbora poziva, da opozori na pomen pravočasnega odločanja o ustavnosti zakonov, ki jih sprejme državni zbor.

Naj spomnimo. Zakon o RTV je že od 2022 v ustavni presoji. Ustavno sodišče je najprej zadržalo dele zakona, nato po obisku evropske komisarke Vere Jourove odločitev spremenilo in zakon sprostilo. A od takrat – tri leta – Ustavno sodišče RS sploh ni odločilo, ali je zakon ustaven ali ne. Kljub temu ministrstvo za kulturo že predlaga novelo zakona, ne da bi sploh vedeli, ali je obstoječi zakon ustaven.

Spoštovana predsednica Državnega zbora Republike Slovenije

Na vas, kot na najvišjo predstavnico zakonodajne veje oblasti in predsedujočo Državnemu zboru RS, naslavljamo javno pismo v zvezi s postopkom presoje ustavnosti novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki pred ustavnim sodiščem traja že od leta 2022. Dolgotrajno odločanje v zadevi, ki neposredno vpliva na delovanje javnega medija in s tem na demokratične procese v državi, ustvarja vtis institucionalne paralize, ki škoduje tako javnosti kot ugledu samega sodišča.

Novela zakona, ki jo je državni zbor sprejel leta 2022 z namenom depolitizacije organov vodenja RTV Slovenija, je bila kmalu po sprejetju predmet pobude za oceno ustavnosti. Začasno zadržanje izvajanja novele, ki je bilo najprej delno sprejeto in kasneje pretežno odpravljeno, je povzročilo zapletene upravljavske razmere, ki so se vlekle mesece. Kljub temu ključnega dela presoje ustavno sodišče ni zaključilo že skoraj tri leta.

V tem času so se tako javnost kot upravljavski organi RTV Slovenija soočali z negotovostjo glede legitimnosti odločanja, domnevami o političnem ozadju postopkov ter dolgotrajno institucionalno nestabilnostjo. Dejstvo, da najvišji organ varstva ustavnosti o tako pomembnem vprašanju ne odloči v razumnem roku, samo po sebi predstavlja resno težavo za pravno državo.

Ob tem naj posebej izpostavimo vlogo državnega zbora, ki je v skladu z Ustavo nosilec zakonodajne funkcije in odgovoren za oblikovanje pravnega okvira, v katerem delujejo javni sistemi – vključno z javnim medijem. Predsednica državnega zbora ima pri tem pomembno nalogo zagotavljanja preglednega zakonodajnega postopka, skrbi za pravilno obravnavo zakonodajnih predlogov ter varovanja integritete zakonodajne veje oblasti v razmerju do drugih institucij.

Kljub temu pa je Vlada RS 20. novembra 2025 v parlamentarni postopek poslala novi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o Radioteleviziji Slovenija, čeprav še vedno ni jasno, ali je veljavna novela Zakona o RTV Slovenija skladna z Ustavo RS. Državni zbor se tako znajde v položaju, kjer razpravlja o spremembah zakonodaje, katere ustavna presoja še ni zaključena, kar postavlja pod vprašaj načelo pravne predvidljivosti in doslednosti zakonodajnega procesa.

Ustavno sodišče ima izjemno pomembno nalogo varovanja ustavnosti, vendar ta naloga vključuje tudi odgovornost, da o ključnih vprašanjih odloča hitro, strokovno in transparentno. V tem primeru je bil ta standard prekoračen do te mere, da se upravičeno odpira vprašanje o institucionalni učinkovitosti.

Zato vas kot predsednico državnega zbora, ki predstavlja zakonodajno vejo oblasti in skrbi za njeno ustavno delovanje, pozivamo, da:

1. opozorite na pomen pravočasnega odločanja o ustavnosti zakonov, ki jih sprejme državni zbor,
2. poskrbite, da bo državni zbor pri nadaljnjem odločanju o RTV zakonodaji upošteval načelo pravne varnosti in ustavne skladnosti,
3. javno izpostavite potrebo po učinkovitem institucionalnem sodelovanju med državnim zborom in ustavnim sodiščem, kadar so zakonodajni postopki odvisni od pravočasnih ustavnosodnih odločitev.

Ustavno sodišče lahko svojo avtoriteto ohranja le z odločitvami – ne z molkom. Javnost ima pravico vedeti, ali je zakon ustaven ali ne; po treh letih pa tega odgovora še vedno ni. Takšno stanje je nevzdržno in nevredno institucije, ki naj bi varovala temeljna načela demokracije in pravne države ter tudi otežuje odgovorno delo državnega zbora pri sprejemanju nadaljnje zakonodaje.