Slovencem od plače ostane najmanj med vsemi državami v Evropi 2025

iustitia.bg Piše: S. K. (Nova24tv)

“27 let vladavine levih strank nas je pripeljalo do točke, kjer Slovencem od plače ostane najmanj med vsemi državami v Evropi,” kritično opozarja nekdanji večkratni premier in prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša.

Že dlje časa je znano, da Slovenijo pesti velik davčni primež, kar ovira državo na poti do hitrejšega razvoja. Podatki Eurostata so v tem tednu pokazali, da se je Slovenija po povprečni bruto letni plači uvrstila pred Italijo in Španijo, kar je še pomembneje, izkazalo pa se je, da zaostajamo pri neto letni plači.

Mednarodno kadrovsko podjetje Boundless s sedežem na Irskem je analiziralo, “koliko znašajo stroški delodajalcev ob izplačilu enakih bruto plač v 36 evropskih državah in kolikšne neto plače prejmejo delavci”. Pri izračunu celotnega stroška plače za delodajalca so izhajali iz bruto plače v višini 60 tisoč evrov. Medtem ko se je Slovenija “z zneskom v višini 69.660 evrov za bruto-bruto plačo uvrstila v drugi del lestvice analiziranih držav oziroma na 22. mesto”, je precej bolj porazna zgodba, ko se upošteva kazalnik neto plača. Slovenija se namreč tukaj uvršča na zadnje mesto!

Pri bruto plači v znesku 60 tisoč evrov bruto neto izkupiček v Sloveniji predstavlja zgolj 28.848 evrov. Za primerjavo s sosednjimi državami: na Hrvaškem neto izkupiček znaša 38.615 evrov, na Madžarskem 39.372 evrov, v Italiji 35.963 evrov, v Avstriji pa 37.647 evrov. Največji izkupiček v višini 51.150 evrov prejmejo delavci v Švici in Bolgariji, kjer sicer bruto-bruto strošek delodajalca na plačo znaša 68.387 evrov.

Ker višina neto plače pomembno vpliva na privabljanje in zadrževanje talentirane delovne sile, je uvrstitev Slovenije na dno še kako problematična. Ker pa obstaja zavedanje, da je pri primerjavi višine neto plač treba upoštevati tudi višino življenjskih stroškov, so pri podjetju Boundless opravili nazorno primerjavo. Konkretno so analizirali, koliko denarja ostane v žepu razvijalcu programske opreme po plačilu življenjskih stroškov. Pri tem so “izhajali iz povprečne plače razvijalca programske opreme v posamezni državi”.

51.800 evrov bruto in 25.800 evrov neto plače pri nas v povprečju letno prejmejo razvijalci programske opreme. Ko se upoštevajo življenjski stroški v višini 18.117 evrov, v žepu ostane 7643 evrov. Avstrija je med sosednjimi državami tista, kjer informatiku ostane največ v žepu – 14.721 evrov. Na Madžarskem mu ostane 14.563 evrov, na Hrvaškem 9778 evrov, v Italiji pa 8880 evrov. Po plačilu življenjskih stroškov največ ostane informatiku na Malti (24.851 evrov), v Veliki Britaniji (22.179 evrov) in Nemčiji (19.917 evrov). V Romuniji (1883 evrov), Turčiji (3844 evrov) in Črni gori (4046 evrov) jim ostane najmanj. Pri Boundless pa pri tem opozarjajo, da “navedeni podatki o plačah in življenjskih stroških (ti podatki so pridobljeni iz baze podatkov Numbeo in so odvisni od življenjskega sloga, mesta …) ocene, ki se lahko razlikujejo od točnih podatkov”.

Znižanje davkov bi namreč povečalo ekonomsko aktivnost

Predsednik Združenja Manager Iztok Seljak po navedbah Dnevnika izpostavlja, da smo pri nas pri obdavčitvi plač neizpodbitno nekonkurenčni. “Posledično se čezmerno obremenjuje ustvarjanje nove vrednosti in s tem negativno vpliva na produktivnost,” opozarja in v zvezi z razumevanjem, da bi ob znižanju prispevkov na plače prišli do manj davčnih prilivov, navaja, da je to napačno. “Znižanje davkov bi namreč povečalo ekonomsko aktivnost in produktivnost, s čimer bi se davčna osnova povečala, s tem pa tudi davčni prihodki,” je jasen. Da bi se lažje lotili razbremenitve stroškov dela, bi se morali ob tem znižati proračunski odhodki. “To pomeni racionalizacijo in povečanje produktivnosti državne uprave. Če bi bilo v državni upravi od 20 do 30 odstotkov manj zaposlenih, bi se njena današnja produktivnost lahko povečala od 20 do 30 odstotkov, saj smo z enormnim povečanjem števila zaposlenih dejansko že priča negativnim učinkom zakona padajočega donosa,” je pojasnil in dodal, da bi se lahko odvečna delovna sila zaposlila v gospodarstvu, kjer potreba po delovni sili obstaja.

Janša izpostavlja potrebo po ustavni večini razuma

Predsednik stranke SDS Janez Janša velja za velikega kritika visoke obdavčitve dela. V svojem nedavnem zapisu na omrežju X je opozoril, da nas je 27 let vladavine levih strank pripeljalo do točke, kjer Slovencem od plače ostane najmanj med vsemi državami v Evropi. “Zato potrebujemo ustavno večino razuma – večino, ki bo postavila v ospredje slovenskega človeka in poskrbela, da se bodo neto plače končno začele vztrajno povečevati,” poudarja.

 

The post Slovencem od plače ostane najmanj med vsemi državami v Evropi appeared first on Demokracija.

Slovencem od plače ostane najmanj med vsemi državami v Evropi 2025 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-11-16 11:02:23 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo