Starorežimski sindikalisti danes vlagajo ustavno pritožbo nad interventni zakon ter prepoved referenduma 2026

V sindikalnih centralah so prepričani, da je vsaka omejitev možnosti ljudi za neposredno odločanje o pomembnih vprašanjih dopustna izključno v izjemnih primerih in mora biti skrbno utemeljena, je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

Referendum je po njegovih besedah temeljna pravica v okviru demokratičnega odločanja. “Brez uresničevanja te pravice ne moremo govoriti o demokraciji,” je poudaril.

Očitke, da si sindikati za referendum prizadevajo zgolj zato, da bi blokirali delo nove vlade, je odločno zavrnil. “Tudi leta 2011, ko je bila na oblasti tako imenovana leva politična opcija, smo vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma. Kakršna koli namigovanja na to, da smo na sindikalni strani to naredili zato, ker je zdaj neka druga opcija, so zgrešena, napačna in zavajajoča,” je dejal.

Zakon po besedah odvetnika Iztoka Ščernjaviča vključuje vsebine, glede katerih je referendum nedvomno dopusten. “Gre za prekoračitev polja proste presoje, ki jo ima zakonodajalec pri izbiri zakonodajne tehnike,” je dejal.

Glede argumenta, da se z zakonom odpravlja neustavno stanje, se pridružujejo mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ki je ugotovila, da to ne drži, je povedal.

Prepričan je, da sklep o nedopustnosti referenduma o tem zakonu predstavlja primer očitne zlorabe zakonodajne oblasti, ki bi jo ustavno sodišče moralo preprečiti. “To lahko stori samo tako, da omogoči referendum,” je dejal.

Če bi ustavno sodišče presodilo, da zakon vključuje določbe, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, se po njegovih besedah zavzemajo za tehtanje med pravico do referenduma in ustavno določenimi omejitvami. Pravica do referenduma ima po njihovem mnenju večjo težo.

V zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so po besedah predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja vprašanja, pomembna za prihodnost države – vprašanje solidarnosti, posegi v javno zdravstvo, prisilna upokojitev – pomešana z elementi, o katerih se po ustavi ne sme odločati na referendumu. “Nedvomno je prišlo do zlorabe zakonodajne moči,” je prepričan.

Na to je opozoril tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. “Državni zbor je zlorabil omnibus zakonodajno tehniko v povezavi z ustavnimi omejitvami referendumskega odločanja, da je preprečil, da bi se ljudstvo, ki ima v tej državi oblast, lahko opredelilo do vsebine tega zakona,” je dejal.

Nesprejemljivost omejevanja referendumskega odločanja o tako pomembnih temah so izpostavili tudi predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Tožbar, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf in predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber.

Sindikati so namreč maja ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, a so poslanci razpis preprečili s sprejetjem sklepa o nedopustnosti referenduma, ker predpis vključuje davčne določbe.

Interventni zakon, ki so ga pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so v DZ prispevali tudi v SDS, v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.

Po mnenju sindikatov gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. To so med drugim zakon o delovnih razmerjih, pokojninska reforma in zdravstvena zakonodaja.

Zakon na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj, so prepričani. Glede na ocenjeni javnofinančni učinek se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.