Je za zdrse Pirc Musarjeve kriva Sova 2026

Časnik Dnevnik je danes v sodelovanju z avstrijsko tiskovno agencijo APA objavil preiskavo o preteklosti Krivolucke, ki sta jo medija izvedla na podlagi javno dostopnih podatkov in evidenc. Med drugim so odkrili zanimivo povezavo Krivolucke z bivšim slovenskim obveščevalcem Romanom Jegličem, ki je bil po osamosvojitvi namestnik direktorja takratne Varnostno-informativne službe (VIS).

Razkrili so tudi, da je bila Nataša Pirc Musar od leta 2015 sedemkrat v Rusiji skupaj z dolgoletno prijateljico predsednice Viktorijo Krivolucko, na zadnje je v Moskvi z njo pričakala novo leto 2022. To je bilo torej le nekaj manj kot dva meseca pred napadom Rusije na Ukrajino, ki se je zgodil 24. februarja 2022, a takrat proti Rusiji še ni bilo uvedenih resnih mednarodnih sankcij.

Urad predsednice je v današnjem pisnem odzivu pojasnil, da so takoj po prejemu vprašanj avstrijskega novinarja o zadevi obvestili Sovo. Poudarili so, da je bila Krivolucka pred podelitvijo slovenskega državljanstva ustrezno varnostno preverjena.

“Slovenska zakonodaja med pogoji za pridobitev državljanstva z naturalizacijo izrecno določa tudi, da sprejem posameznika ne sme predstavljati nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države,” so zapisali in poudarili, da če bi bila pri Krivolucki “ugotovljena varnostna tveganja, ki bi predstavljala oviro za njen sprejem v slovensko državljanstvo, tega leta 2016 ne bi smela pridobiti”.

“Prav tako predsednica republike od nastopa mandata decembra 2022 od pristojnih služb ni prejela nikakršnega opozorila, informacije ali ocene, da bi v povezavi z gospo Krivolucko obstajali sumi nedovoljenega delovanja oziroma kakršno koli varnostno tveganje za Republiko Slovenijo. Če bi pristojne službe takšno tveganje zaznale, bi pričakovali, da bi bila predsednica o njem ustrezno obveščena. Ker ni bila, lahko sklepamo, da takšna tveganja ne obstajajo,” so zapisali.

“Na tovrstna vprašanja glede nacionalne varnosti Republike Slovenije, morebitnega delovanja tujih obveščevalnih služb in opravljenih varnostnih preverjanj lahko odgovore poda samo pristojna institucija, v tem primeru Sova,” so še poudarili v uradu predsednice republike.

V uradu so tudi potrdili, da je bila predsednica seznanjena, da sta bila Krivolucka in Jeglič par, spoznala pa da sta se, ko je Jeglič deloval kot predstavnik slovenskih podjetij v Rusiji, za katere je delala tudi Krivolucka. Pirc Musar tedaj Krivolucke še ni poznala, po njenem vedenju pa njena prijateljica z Jegličem nima nobenega stika že več kot 15 let. Prav tako so v uradu še zatrdili, da predsednica Jegliča osebno ne pozna in ga ni nikoli spoznala. “Enako velja tudi za predsedničine najbližje,” so še dodali.

Dnevnik in APA sta sicer razkrila, da sta bila Krivolucka in Jeglič leta 2009 prijavljena v istem stanovanju v bloku v Krasnojarsku v Sibiriji.

Dnevnik v članku tudi spominja, da naj bi leta 1988 prav Jeglič podpisal ovadbo, ki je privedla do aretacije sedanjega premierja Janeza Janše v aferi JBTZ. Po osamosvojitvi je bil namestnik Mihe Brejca, ki je po osamosvojitvi vodil VIS – šlo je za obveščevalno službo obrambnega ministrstva. Leta 1993 je Jeglič s pismom tedanjemu premierju Janezu Drnovšku povzročil odmeven škandal, zaradi katerega je bil Brejc razrešen.

V 90. letih se je nato zapletel v afero s piramidno shemo catch-the-cash, nato pa pobegnil v Rusijo in sibirskem Krasnojarsku postal predstavnik Gorenja. Pridobil je tudi rusko državljanstvo, navaja časnik. Brejc je za Dnevnik komentiral, da se mu ne zdi verjetno, da bi Jeglič odšel v Rusijo, “ker bi imel morebiti stike s tamkajšnjimi varnostno-obveščevalnimi službami”.

Dnevnik sicer priznava, da neposrednih dokazov kakršnih koli povezavah Jegliča z ruskimi obveščevalnimi službami v razkritih bazah podatkov ni mogoče najti. Preseneča pa jih, da je v njih na voljo tako malo informacij o nekdanjem slovenskem obveščevalcu, ki ima očitno tudi rusko državljanstvo.

V uradu predsednice so zavrnili tudi namige, da naj bi bili obiski Pirc Musar v Rusiji sporni. Kot so zapisali, ni nikoli skrivala svojih zasebnih potovanj, ki da so eden njenih hobijev. “Že pred nastopom funkcije je obiskala več kot 80 držav sveta, nekatere tudi večkrat. Med njimi je bila tudi Rusija, ki jo je vedno obiskala zasebno, kot turistka, skupaj z družino ali prijatelji.” Zavrnili so tudi “poskus, da bi se danes iz javno znanih zasebnih turističnih potovanj ustvarjalo namige o drugačni naravi teh obiskov”.

Za komentar o tej zgodbi je STA zaprosila tudi Sovo, kjer pa se na vprašanja še niso odzvali.