Zlorab organov pregona še vedno ni konec – 2025 iustitia

iustitia.bg Piše: Anamarija Novak

Podpredsednik SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs je večkrat jasno zavrnil očitke, naj bi bil članom Kavaškega klana izdal podatek o policijskih preiskavah. Z odvetnikom Francijem Matozom sklepata, da je Hojsovo ime nekdo zlorabil v komunikaciji s člani kriminalne združbe.

Prejšnji torek je v jutranjih urah na domu Aleša Hojsa, nekdanjega notranjega ministra in podpredsednika SDS, potekala hišna preiskava, ki jo je odredilo Specializirano državno tožilstvo (SDT) zaradi domnevnih povezav z uvodoma omenjeno organizirano kriminalno skupino. Akcija, izvedena nekaj mesecev pred volitvami, je sprožila sume o politični motiviranosti, saj spominja na pretekle primere preiskav v predvolilnem času. Hojs obtožbe zavrača kot neutemeljene, njegov odvetnik Franci Matoz pa je sodno odredbo o hišni preiskavi označil za nezakonito. »Po naši oceni gre za politično motiviran pregon, še posebej ob bližajočih se volitvah.«

Hojs: Zahtevam hitro in transparentno preiskavo

Aleš Hojs je skupaj z odvetnikom Francijem Matozom dan po hišni preiskavi na novinarski konferenci razložil svoje stališče glede obtožb in sumov, navedenih v odredbi, ki ga povezuje z domnevnim razkritjem informacij o preiskavah Kavaškega klana. Poudaril je, da je nad obtožbami izjemno presenečen in jih odločno zanika. Kot je dejal, nič od tega, kar ga sumijo, ne drži, in želi, da se stvar čim hitreje razišče. Zahteva tudi hitro in transparentno preiskavo, s katero bi policija pregledala njegov telefon in ugotovila, da domnevna komunikacija, ki naj bi jo bil imel, ne obstaja. Po njegovih besedah naj bi sumi izhajali iz korespondence med dilerjem in sorodnikom njegovega najemnika, kjer naj bi bilo navedeno, da je Hojs posredoval podatke o prihajajočih preiskavah Kavaškega klana. V zvezi s tem je bil jasen: »Jaz moram reči, da me to zelo čudi, ker sam seveda o nikakršnih datumih za ovadbe Kavaškega klana nisem bil informiran, torej nikoli nisem vedel, kdaj naj bi se kakšna preiskava zgodila, nikoli nisem z nikomer o tem govoril, kaj šele da bi nekomu pošiljal kakšna sporočila ali kaj podobnega. To je torej popolna laž in jo kategorično zanikam.«

Hojs: Kaj so počeli pet let?

Hojs je ob tem izrazil tudi začudenje nad časovnim razmakom, saj naj bi se bila domnevna komunikacija zgodila leta 2021, a je šele po štirih letih SDT ukrepalo. »Zato moram reči, da se čudim, kaj so pravzaprav počeli pet let,« je dejal in opozoril na vprašljivo pristojnost SDT nad civilnimi osebami. Meni, da je bil v odredbo vključen skupaj z neznanim policistom, da bi upravičili posredovanje SDT. Ob tem je poudaril, da je za preiskave Kavaškega klana vedelo le malo policistov, zato se mu zdi nenavadno, da v petih letih niso našli dokazov o njegovi komunikaciji z domnevnim policistom. Hojs je na novinarski konferenci še dejal, da je s podnajemnikom govoril le o plačilu najemnine. »Od nikogar nisem prejel informacij o preiskavah Kavaškega klana niti jih nisem posredoval naprej. Tistega, česar ne veš, ne moreš omenjati,« je poudaril in dodal: »Očitajo mi, da sem od neznanega policista prejel informacije o tem, kdaj naj bi potekale preiskave Kavaškega klana. Trdim, da nisem prejel nobenih informacij in ne poznam policista, ki bi mi karkoli posredoval.« Ob tem je izrazil ogorčenje nad primerom, ko je tajnica s tožilstva posredovala podatke Kavaškemu klanu, na sestanku pa je »bil šokiran nad izjavo enega od udeležencev, ki je namigoval, da je razumljivo, če slabo plačane tajnice kdaj posredujejo podatke za dodatni zaslužek«. Na koncu je Hojs izpostavil, da spoštuje prepoved razkrivanja podrobnosti iz odredbe, saj so mu policisti to strogo prepovedali. Kljub temu meni, da je prav, da se na obtožbe odzove: »Za vsako normalno državo se mi zdi logično, da če te nečesa sumijo, poveš, česa te sumijo, in odgovoriš na to, ali so po tvoji oceni ti sumi utemeljeni, oziroma jih kategorično zanikaš.«

Matoz: Javnost ima upravičen interes vedeti za očitke

Njegov odvetnik Franci Matoz pa je na novinarski konferenci pojasnil, da sta se s Hojsom pogovarjala, ali naj podatke iz odredbe za hišno preiskavo delita z javnostjo ali ne. Odredba je označena kot interna, kar ni neobičajno, saj je večina odredb za hišne preiskave označena kot taka, da se prepreči razkritje podatkov pred izvedbo preiskave. »Po zakonu o tajnih podatkih tajnost preneha, ko nastopi določeno dejstvo, kot je hišna preiskava. Zato menim, da bi tajnost morala prenehati ob izvedbi preiskave. V hišni preiskavi nama je bilo pojasnjeno, da tajnost dokumenta še vedno velja in da podatkov iz odredbe ne smeva razkriti javnosti ali drugim osebam,« je dejal Matoz, ki je v hišni preiskavi obljubil, da bo varoval podatke iz odredbe v skladu z uredbo in zakonom o tajnih podatkih, kar pomeni shranjevanje odredbe v zaklenjeni omari in prepoved posredovanja drugim. Po posvetu z Alešem Hojsom sta se odločila razkriti nekatere podatke, vendar brez imen in priimkov, saj so ti lahko še tajni, medtem ko so preostali podatki že javno znani in zato ne morejo več veljati za tajne. »Menim, da ima javnost upravičen interes vedeti za očitke, saj je gospod Hojs vidni član stranke SDS in njen podpredsednik ter pomemben politik opozicije,« je pojasnil. Matoz zato meni, da mora tajnost, če jo je preiskovalna sodnica določila, stopiti na stran pred interesom javnosti, da izve, česa je politik osumljen. Gre za tehtanje interesov javnosti in tajnosti. »Zato sva se odločila, da vam danes posredujeva kopije odredbe, v katerih so zakriti le podatki, ki bi lahko veljali za tajne.«

Odvetnik Matoz zahteva pojasnilo

»Kar zadeva hišno preiskavo in pristojnosti posebnega oddelka SDT, je gospod Hojs že opozoril, da je njihova pristojnost vprašljiva,« je nadaljeval odvetnik in pojasnil, da leta 2021, ko je bil Aleš Hojs minister za notranje zadeve, ni imel posebnih pooblastil, čeprav je bil uradna oseba po Kazenskem zakoniku RS. Po mnenju odvetnika Matoza pristojnost SDT za izvršitev odredbe ni zadostno utemeljena le z domnevo o Hojsovem statusu uradne osebe, saj bi moral imeti tudi posebna pooblastila. Pristojnost SDT bi lahko bila posredno upravičena zaradi preiskave neznanega policista z domnevnimi posebnimi pooblastili. Matoz je opozoril na nepravilnost, da je policist, ki je vodil hišno preiskavo, od tožilke zahteval ohranjanje tajnosti, čeprav to določa preiskovalna sodnica. Matoz je zato preiskovalni sodnici Ireni Topolšek poslal zahtevo za pojasnilo o veljavnosti tajnosti, a odgovora ni prejel, čeprav je zahtevo naslovil tudi na urad predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Matoz: Odredba je nezakonita

Zato je bil Matoz jasen: »Menim, da je odredba nezakonita, saj ni bil podan zadosten utemeljen sum, da bi gospod Hojs storil kaznivo dejanje, ki se mu očita. Dejstvo, da se je tretja oseba v komunikaciji sklicevala na Hojsa brez dokazov, kot so kopije sporočil ali drugih konkretnih dokazov, po mojem mnenju ne zadostuje za izdajo takšne odredbe,« je dejal Matoz, ki bi ob tem pričakoval, da bi preiskovalna sodnica pred izdajo odredbe preverila verodostojnost podatkov, najdenih na kriptiranem telefonu. V kriminalnem okolju namreč ni neobičajno, da posamezniki poveličujejo svoje povezave za ugled, zato odvetnik Matoz meni, da je izdaja odredbe za hišno preiskavo, ki posega v zasebnost in nedotakljivost stanovanja, neupravičena. Pri preiskavi so zasegli le Hojsov mobilni telefon iz vozila ter zapečatene kuverte z zapisniki in s potrdili. Po Matozovem mnenju utemeljitev preiskovalne sodnice, da je preiskava nujna in sorazmerna, temelji na špekulacijah o mogočih podatkih v telefonu ali oblaku, kar ni dovolj konkretno. Kljub temu je Hojs pri preiskavi sodeloval, saj se je skliceval na svojo nedolžnost, in ni želel ovirati postopka. »Po naši oceni gre za politično motiviran pregon, še posebej ob bližajočih se volitvah,« je ob koncu novinarske konference dejal odvetnik Matoz. Mimogrede, Irena Topolšek je bila preiskovalna sodnica tudi v sodni farsi Trenta.

Janša: Preusmerili so pozornost

Je pa odmevno preiskavo v primeru Aleša Hojsa komentiral tudi predsednik SDS Janez Janša, ki meni, da je bila ta politično motivirano dejanje, katerega cilj je bil preusmeriti pozornost zaradi katastrofalnih rezultatov Golobove vlade. Prav tako po njegovem mnenju ne moremo Hojsove hišne preiskave primerjati z zahtevo za sodno preiskavo zoper Goloba. »To nima nobene zveze s farso, ki se je dogajala v hiši gospoda Hojsa, kamor so poslali policijo, ki lahko preiskuje samo tiste, ki imajo policijska pooblastila. Celo ko so me aretirali leta ’88, je mene aretirala civilna Udba, Ivana Borštnerja pa vojaška policija,« je na eni od komercialnih TV razložil Janša. Po Janševem mnenju Golob ne obvladuje tožilstva, saj tega obvladuje »nekdo drug«. Na vprašanje, kdo so ta ozadja, ki obvladujejo tožilstvo, je Janša spomnil na besede nekdanjega predsednika Društva političnih zapornikov, ki mu je pripovedoval, kako je Milan Kučan že v devetdesetih opozoril – »sodstvo mi pa pustite na miru«. Janša je še spomnil, da »Golob ni postal predsednik vlade zaradi politične poti ali programa, temveč zaradi interesov zakulisja«, in dodal: »Golob ni predsednik vlade zato, ker bi dolga leta vodil stranko, ki bi zrasla organsko. Stranko je ustanovil nekaj mesecev pred volitvami, zdaj pa očitno ozadje presoja, da je treba pretočiti glasove k stranki Vladimirja Prebiliča. Vse gre po scenariju.«

The post Zlorab organov pregona še vedno ni konec appeared first on Demokracija.

Zlorab organov pregona še vedno ni konec – 2025 iustitia IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-10-19 14:17:58 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo