iustitia.bg 
Piše: Andrej Sekulović
Nova nacionalna varnostna strategija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je kritična do politike Evropske unije. Dokument predstavlja vizijo Washingtona za prihodnjo vlogo ZDA v svetu. Trump je predstavljen kot predsednik miru. Zmanjšana je intervencijska politika, Ameriko pa postavlja na prvo mesto.
Osrednji strateški dokument ZDA opredeljuje nove politične smernice kot tudi grožnje ter odraža spremembo v ameriški politiki. Čeprav se splošna zavezništva ne spreminjajo, so ZDA znova zelo kritične do politike Bruslja, predvsem na področju migracij in cenzure. Strategija, ki je bila objavljena ob koncu tega leta, izpostavlja bolj pragmatičen pristop in večji poudarek na nacionalnem interesu ter vnovičnem potrjevanju ameriške vloge na zahodni polobli, kar nekateri primerjajo z Monrojevo doktrino. Poleg tega obtožuje Evropsko unijo in nekatere evropske vlade spodkopavanja demokratičnih procesov. Znova odraža tudi odstopanje od prejšnje liberalne politike, saj obsoja nadnacionalne institucije, kakršna je Evropska unija, zaradi »spodkopavanja politične svobode in suverenosti«.
Izbris evropske civilizacije
V dokumentu najbolj izstopa spenglersko opozorilo o zatonu evropske civilizacije: »Gospodarsko stagnacijo v Evropi je zasenčila resna grožnja izbrisa civilizacije.« Omenjeni izbris naj bi sprožile migracijske politike, ki spreminjajo kontinent in povzročajo konflikte. Nadalje naj bi bila za civilizacijski propad odgovorna tudi cenzura svobode govora, ki se velikokrat uteleša v zatiranju politične opozicije. Dokument navaja tudi nizko rodnost in izgubo nacionalnih identitet ter samozavesti. Tako nastavlja ogledalo Bruslju in sooča Evropo z neprijetnimi resnicami. Takšne temne napovedi naj bi se uresničile, če Evropa ne bo stopila na drugačno pot. Če pa se ti trendi ne bodo spremenili, navaja dokument, bo evropska celina v dvajsetih ali manj letih postala neprepoznavna. Po drugi strani ameriška strategija poziva h krepitvi odpora do zdajšnjih smernic stare celine in izraža podporo konservativnim in domoljubnim strankam, ki zagovarjajo omejevanje migracij ter tako ali drugače nasprotujejo integracijski politiki EU in odprtim mejam.
Močna ali podrejena Evropa
No, evropske vladajoče klike je bolj od sodelovanja pri veliki demografski zamenjavi in izbrisu evropskih narodov razburila obtožba o tem, naj bi bili nedemokratični. Tako je nemški zunanji minister Johann Wadephul dejal, da ne Nemčija in ne Evropa ne potrebuje zunanjih nasvetov glede svobode govora, čeprav se marsikdo, ki se sooča z globo ali celo zaporom zaradi besed, zapisanih na družbenih omrežjih, verjetno ne bi strinjal. Predvsem pa so v zrak skočili osrednji mediji, ki ZDA obtožujejo, da širi »skrajno desničarsko propagando« o veliki demografski zamenjavi. Dokument, ki ima 33 strani, je naletel tudi na kritike, da želi oslabiti Evropo. Kljub temu je poglavje o evropskih zaveznikih naslovljeno »Promocija evropske mogočnosti«, v njem pa piše, da Evropa ostaja najpomembnejši strateški in kulturni zaveznik ZDA, saj je čezatlantska trgovina eden glavnih stebrov globalne ekonomije in ameriške blaginje. Nadalje piše, da ZDA potrebujejo »močno Evropo«, ki jim bo lahko pomagala pri uspešni tekmovalnosti in bo zmožna preprečiti prevlado tujih interesov. Prav tako je zapisano, da hoče Washington sodelovati z državami, ki si hočejo povrniti svojo nekdanjo veličino.
Prihodnost zveze Nato
Nacionalna strategija, ki je opisana kot načrt za zagotavljanje, da Amerika ostane ena najuspešnejših držav v zgodovini človeštva, spodbuja tudi k »odločnemu slavljenju posameznih karakterjev in zgodovine evropskih narodov«. Vendar pa hkrati poziva h končanju prepričanja, da je zveza Nato nenehno rastoče zavezništvo, kar v praksi potrjuje že znano Trumpovo stališče, da Ukrajina ne bo postala njegova članica. V dokumentu piše, da bi sčasoma določene članice lahko postale večinsko neevropske, ob tem pa se postavlja vprašanje, ali bi takšne članice še vedno dojemale zavezništvo tako, kot je opredeljeno v ustanovni listini. Prav tako naj bi ZDA hotele, da Evropa prevzame glavno odgovornost za svojo varnost, namesto da se zanaša na Washington. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v svojem odzivu zavrnil možnost delovanja Nata brez ZDA in dejal, da je zveza brez ameriškega vodstva »strateško nerealistična«. Opozoril je tudi na to, da trgovinski spori ne smejo oslabiti kolektivne obrambe.
Vrnitev k Monrojevi doktrini
Nova strategija pomeni tudi jasno preusmeritev ameriške zunanje politike. V ospredje postavlja zahodno poloblo oziroma ameriško celino − severno, srednjo in južno – kot glavno strateško območje za ZDA. Tako se vrača k Monrojevi doktrini, ki jo je predsednik James Monroe razglasil leta 1823 pred kongresom ZDA. Pravzaprav je dokument že postal znan kot preprost »Trumpov dodatek« k omenjeni doktrini. To pomeni, da ZDA zavračajo vpliv tujih sil na strateško pomembne točke, kot so pristanišča ali energetska in telekomunikacijska infrastruktura, v njihovem delu sveta. To bi lahko pomenilo, da se postopoma odrekajo vloge »svetovnega policista« in vidijo nacionalno prednostno nalogo v nadzorovanju meja in migracij, preprečevanju tihotapljenja mamil ter boju proti tujim vplivom. Z drugimi besedami, ZDA naj bi se po novem minimalno vmešavale v tuje zadeve, razen ko gre za njihovo neposredno varnost ali pomembne interese. »ZDA morajo na zahodni polobli prevladati, kar je pogoj za našo varnost in blaginjo, pogoj, ki nam omogoča, da se v tej regiji samozavestno uveljavljamo, kadar in kjer je to potrebno,« navaja dokument.
Nova smer v globalnih vodah
Nova smer ZDA v plutju po globalnih vodah se odraža tudi v tem, da dokument ne vključuje veliko kritik Rusije, čeprav poudarja, da je prenehanje vojne v Ukrajini in preprečevanje konfrontacije med Rusijo in drugimi državami v Evropi v temeljnem interesu ZDA. Trumpova administracija napoveduje tudi vnovično uravnoteženje gospodarskih odnosov s Kitajsko, pri čemer bo prednost dala vzajemnosti in pravičnosti, da bi obnovila gospodarsko neodvisnost ZDA. Strategija še navaja, da želijo ZDA preprečiti vojno v indopacifiški regiji. To je namig na naraščajoče napetosti v regiji, tudi med Kitajsko in zavezniki ZDA, kot sta Japonska in Filipini. Napoveduje tudi ohranitev politike glede Tajvana. Dokument prav tako zavrača ambicije mnogih manjših držav. »Premoč večjih, bogatejših in močnejših držav je večna resnica mednarodnih odnosov,« navaja strategija. Omenja tudi, da konflikt ostaja najbolj problematična dinamika na Bližnjem vzhodu, vendar pa, da je danes ta problem manjši, kot je bil. Najmanj pozornosti med vsemi celinami pa namenja Afriki. Hkrati Obenem dokument precej zvišuje standarde za posredovanje zunaj svojih meja, četudi piše, da hočejo ZDA »preprečiti pojav dominantnih nasprotnikov«.
EU oglobila Elona Muska
V času objave dokumenta se je proti EU obrnil tudi Elon Musk, saj je Evropska komisija 5. decembra platformo X (prej Twitter), katere lastnik je, kaznovala z globo v višini približno 120 milijonov evrov zaradi kršitev pravil EU o spletnih storitvah (Digital Services Act — DSA) in sorodnih zahtev glede preglednosti oglaševanja ter označitev preverjenih računov. EU je med drugim izpostavila, da so bile prakse platforme glede plačljive ali drugače podeljene značke preverjenosti in transparentnosti oglaševalskih praks neustrezno označene ali zavajajoče v primerjavi z zahtevami DSA. Komisija je ugotovila pomanjkljivosti v pojasnjevanju, kako so bili uporabniki obveščeni o plačljivih storitvah in o zalednih pravilih za oglaševanje. Gre za zelo sporno odločitev, saj je X visokoprofilno podjetje z ameriškim lastnikom. Mediji in strokovnjaki opozarjajo, da bo kazen precedenčnega pomena za uporabo DSA pri urejanju velikih medijskih platform. ZDA so prav tako pozorno spremljale razvoj dogodkov, ker sankcija vpliva na ameriške tehnologije in mednarodne odnose glede digitalne regulacije. Platforme bodo morale bolj jasno označevati plačljive funkcije, pojasniti, kako deluje preverjanje računov, izboljšati transparentnost ciljanja oglasov in navesti parametre moderacije vsebin, sicer bodo sledile nove prisilne sankcije, grozi Evropska komisija.
The post Ameriška vlada navija ušesa Bruslju appeared first on Demokracija.
Ameriška vlada navija ušesa Bruslju 2025 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-12-21 17:26:14 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo
