iustitia.bg 
Piše: Petra Janša
O rezultatu nedavnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o tem, kako ocenjuje mandat Golobove vlade štiri mesece pred parlamentarnimi volitvami in kakšno je razpoloženje na terenu v zvezi z aktualno vlado, smo se pogovarjali s poslancem SDS Jožefom Lenartom.
Jožef Lenart je rojen leta 1969 v kmečki družini na Mestnem vrhu na Ptuju. Po izobrazbi je diplomiran organizator – menedžer za kadre in izobraževanje. Do izvolitve v parlament je večinoma deloval na širšem območju Ptuja, Slovenskih goric ter Podravja. Na svoje korenine, pa tudi na barvite delovne izkušnje je ponosen, saj je z njimi dobil potrebno širino za delo v državnem zboru. Je poročen. Z ženo Mojco imata dva odrasla sinova, Teodorja in Gašperja, ki sta oba zelo pozitivni osebi. Že drugi mandat je poslanec DZ RS in član PS SDS ter član odborov za izobraževanje, obrambo, kmetijstvo in pravosodje. Trudi se, da bi to državo obdržali na trdnih tirih demokracije in vladavine prava. Po njegovo je biti poslanec častna funkcija. Še vedno verjame, da če delaš dobro, se ti dobro tudi povrne. »Pri tem pa nikoli ne stori drugemu, česar ne želiš, da bi kdo storil tebi.« Rad bere, kolesari, smuča in planinari. Rad je v naravi, sprosti pa ga tudi ročno delo in košnja ali delo v domačem sadovnjaku.
Gospod Lenart, prosimo vas, da najprej na kratko komentirate rezultat nedavnega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ste zadovoljni z njim?
Volilna udeležba (več kot 40-odstotna) je bila dobra. Šlo je za zakonodajni referendum, kar pomeni redko možnost neposrednega odločanja o politiki, vodenju in posledično o življenju v naši državi. Na takem referendumu je glas preprostega državljana volivca vreden enako kot glas poslanca DZ RS, ministra, predsednice RS in predsednika vlade RS. Predvsem sem zadovoljen s tem, da je bil slab zakon zavrnjen, ker menim, da še obstaja upanje za dobro in pravično družbo, ki ima čut za najranljivejše. Spoštujem pa voljo volivcev, tudi tistih, ki so glasovali za zakon, in me po znanih izidih tak rezultat nekako ne preseneča. Zadovoljen sem tudi s tega vidika, ker mi je uspelo veliko ljudi prepričati, da so odšli na volišča. Tudi sam sem glasoval proti. Bilo je vredno vsake minute dela in truda.
Od skupno 88 volilnih okrajev je zakon dobil podporo le v 32, med temi je tudi Ptuj 2 (50,86 odstotka glasov). Prihajate iz volilnega okraja Ptuj 1, če se ne motim, kjer pa je bil zakon zavrnjen kar s 63 odstotki glasov. Čemu pripisujete to razliko v rezultatih?
Da. Morda je bolj nazorna trditev, da so dejansko vsa večja mesta, toej volivci mestnih občin torej večinsko glasovali za zakon. Med temi je tudi Ptuj 2, ki predstavlja MO Ptuj in občino Hajdina. Spoštujem mestno prebivalstvo, ki je, kot kaže, tudi na Ptuju bolj liberalno glede družbenih vrednot, osebnih svoboščin (več pravic), kar se lahko odraža tudi skozi tako občutljivo tematiko, kot je pravica do lastne odločitve o končanju življenja. Problem pa je relativizacija samomora kot nekaj sprejemljivega in sprejemanje pomoči pri samomoru kot moralno nespornega. Po sprejetju tako nedodelanega in kočljivega zakona bi se družbene norme zelo spremenile. Šle bi navzdol, nagnile bi se k vedno manj odgovornosti do življenja in sočloveka. Začeli bi se spreminjati v brezčutno družbo, ki ji življenje sočloveka pomeni manj od življenja hišnega ljubljenčka. Razlika v rezultatih med okrajema Ptuj 1 in Ptuj 2 je zanimivo vprašanje z odgovorom z negotovo verjetnostjo. Najverjetneje je vzrok, da je bila volilna udeležba v VO Ptuj 1 višja, torej je bil zaznan večji interes do vprašanja. Mogoče je tudi, da so volivci iz okraja Ptuj 1, ki obsega podeželske občine, bolj konservativni, z močnejšimi verskimi in tradicionalnimi pogledi ter z močnim čutom za soljudi in delno zaradi nezaupanja v zdajšnjo vodstveno garnituro v državi.
Je izid referenduma po vašem mnenju tudi napoved, da si ljudje želijo konec vladavine Roberta Goloba
To je težko z gotovostjo trditi. Referendumsko vprašanje je bilo zastavljeno kot odločitev o pravici do asistiranega končanja življenja oziroma samomora s pomočjo medicinske stroke, kar je moralno, etično vprašanje. Verjamem pa, da je res neki del, morda večji del volivcev, ki so glasovali proti zakonu, nezadovoljen z vlado Roberta Goloba. Vseeno je velika verjetnost in tudi ankete kažejo na to, da pa je ta del nezadovoljnih volivcev še veliko večji kot 53 odstotkov vseh, ki so se udeležili referenduma. Velik je torej tudi pri volivcih, ki so glasovali za zakon. Kot opozicijski poslanec lahko z gotovostjo povem, da je na terenu zares opaziti negativno razpoloženje do te vlade. Prav tako je mogoče, da je del glasov proti bil tudi znak, da ti ljudje, ki so morda tudi volivci zdajšnje opozicije, nočejo več slabih politik, kot jih vodi zdajšnja koalicija z Golobom na čelu.
Mogoče še to – kako si razlagate podatka, da so najodločneje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nasprotovali v Ribnici, kjer je proti glasovalo kar 73,5 odstotka volivcev, in da je med mesti, kjer so volivci zakon večinsko zavrnili, tudi Novo mesto.
Volilna udeležba v Ribnici je bila ena najvišjih, kar 46-odstotna, in ker nisem dober poznavalec tega območja, lahko le sklepam, da so bili tam bolj motivirani za odhod na volišče tisti volivci, ki so bili proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsekakor jim je treba čestitati za državljansko odgovornost. Tudi v Novem mestu je bil izid prek 70 odstotkov proti pri nadpovprečni volilni udeležbi 44,9 odstotka, kar je podoben odraz volje volivcev kot v Ribnici.
Ko sva ravno pri dogajanju na Dolenjskem, kako kot član odbora za pravosodje ocenjujete t. i. Šutarjev zakon, ki med drugim uvaja možnost vstopa v stanovanja brez sodne odredbe in tehnični nadzor na varnostno tveganih območjih?
Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti oziroma t. i. Šutarjev zakon je bil potrjen s 56 glasovi ZA brez mojega glasu. Zakon so pravni strokovnjaki, kot so Samo Bardutzki, Zvonko Fišer, Anže Erbežnik, Zlatan Dežman, Blaž Kovačič Mlinar dobesedno raztrgali. Tako je npr. izredni profesor ustavnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Samo Bardutzki poudaril, da številni predlagani ukrepi prinašajo korenite spremembe v razumevanju vloge sodnika, policije in kazenskega prava na splošno. Izpostavil je, da so ta vprašanja izjemno občutljiva. Prav tako mu je nasprotovala civilna družba zaradi nižanja ravni varstva temeljnih človekovih pravic. Velika verjetnost je, da bo ta zakon tudi predmet ustavne presoje, kjer mu bodo morda celo izrekli »nezaupnico«, ker obstaja domneva, da krši ustavna načela. V pravni državi zakon velja za vse državljane enako, zato ga je treba obravnavati skrbno in z vso odgovornostjo, hitenje s postopkom sprejemanja zakona s tako kompleksno tematiko pa je lahko zelo tvegano. Morda so nekateri ukrepi iz zakona terjali hitro sprejetje, da bi se naredil red in odpravila nevarnost na tveganih območjih. Tako je eden od glavnih problemov, ki skrbi tudi mene, možnost posega v nedotakljivost stanovanja brez sodne odredbe. Določanje vsakokratnih varnostno tveganih območij pa bi po moje lahko vodilo k posredni diskriminaciji.
Smo po vašem mnenju že v situaciji, ko je mafija močnejša od države?
Zanimivo vprašanje, ki je verjetno v povezavi s problemi na varnostno tveganih območjih (med drugim v romskih naseljih) ter s sumom, da organizirani kriminal za svoje nečedne posle uporablja ranljive skupine, t. i. fante brez prihodnosti, ter med njimi tudi nezakonite imigrante in Rome. Ne trdim, da je v danem trenutku organizirani kriminal močnejši od države, je pa v ekspanziji. Po znanih informacijah in policijskih dognanjih je najbolj razvita veja organiziranega kriminala v Sloveniji trgovina z mamili. Soočamo se z ekspanzijo t. i. balkanskega kriminala ter naraščanjem dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb, ki delujejo v Sloveniji. Policija v zadnjem času navaja tudi povečanje zasegov orožja med tihotapljenjem (tranzitom prek Slovenije). Vprašamo se seveda lahko, od kod je avtomatsko orožje, katerega rafali se slišijo iz romskih naselij. Kako dolgo še bodo ti, ki našim pridnim državljanom grozijo, jih tepejo in ogrožajo naša življenja, ostali nekaznovani? Ali so policiji že nagnali strah v kosti do te mere, da si jih ne upa preganjati in zapreti? Opaziti je, da se določene skupine ne bojijo ne policije in ne slovenskih sodišč. Tisti mladi kriminalci, ki jih kriminalne združbe novačijo tudi iz vrst Romov, ki so dejavni na družbenih omrežjih, to tudi brez strahu kažejo z objavljanjem tematik, ki so zelo ozko povezane s kriminalom. Žal pa mlade Rome izkorišča tudi »leva oblast«, ki jim iz nekega razloga preveč popušča. To pa je problem, ki lahko eskalira do te mere, da bo v nekem trenutku, v neki kritični situaciji zadevo mogoče ustaviti le še z vojsko, kot se je to zgodilo pred nekaj leti v Stockholmu.
Kako bi še ocenili mandat sedanje vlade štiri mesece pred parlamentarnimi volitvami? Po čem si ga boste najbolj zapomnili?
Ta vlada nas bo pred svojim neizbežnim odhodom (v aprilu 2025) tako zakreditirala, da se je bomo vsi državljani dobro spominjali še naslednja dva mandata. Priča smo izjemnemu naraščanju tekoče porabe v proračunih 2026 in 2027. Če bi se izdatki povečali na račun investicij in bi pozneje prinesli dodano vrednost (višjo rast BDP), bi bilo to sprejemljivo, tako pa višanje izdatkov (večja tekoča poraba) pomeni trošenje brez kritja in nujnost najetja novih kreditov. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja in za odplačilo dolga je v letu 2026 potrebna zadolžitev v višini 5,25 milijarde evrov, za leto 2027 pa že v višini 6,47 milijarde evrov, medtem ko bomo samo za obresti (za obe leti) namenili okrog 2 milijardi evrov, ob javnem dolgu približno 60 odstotkov BDP. Fiskalni svet RS pa svari, da je to meja, ki je ne smemo prekoračiti. Nobeni naslednji vladi ne bo lahko, ker se bo gospodarstvo ohladilo in je verjetnost občutnega zmanjšanja prihodkov zelo velika. Vlada ima mojo negativno oceno, ker je neodgovorna in neučinkovita.
Spomnim se, da ste se nedavno na seji DZ odzvali na izvajanje poslanke Svobode Lene Grgurevič. Dejali ste, da je »ena prvih predsednic matičnega delovnega telesa, ki je odvzela besedo in izglasovala odvzem besede poslanca«. In pri takem načinu ravnanja ni osamljena. Čemu pripisujete tako samovoljo poslank iz vladajočih strank?
Tako je, poslanka je ena prvih predsednic matičnega delovnega telesa, ki je odvzela besedo poslancu, ko pa je prišlo do postopkovne zahteve o odvzemu besede, je dala vprašanje na glasovanje, koalicija pa je izglasovala odvzem besede poslancu opozicije. To je nesprejemljivo in samopašno ter brez vsakršnega občutka in znanja o tem, kaj je demokracija in kaj je njeno zakonodajno telo v hramu demokracije. Ta samovolja izhaja iz dejstva, da ji je oblast stopila v glavo in sedaj pač »visoko leta«. Žal je kljub svoji pravni diplomi pokazala, da nima ne pravne širine in ne čuta za pravico. Sledil bo pristanek na trdih tleh, če bo znova kandidirala v DZ in/ko bodo zadnjo besedo rekli volivci.
Ste tudi član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na omrežju X ste opozorili na v javnosti malo manj znano, po vašem mnenju, norost, in sicer je vlada podprla prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj. Zakaj menite, da bo ta sporazum kmetom škodoval?
Sem član odbora za kmetijstvo v DZ RS in se po svoji najboljši moči trudim sprejemati dobre rešitve za prehransko varnost, s tem razlogom pa moramo zagotavljati dobre pogoje za preživetje slovenskega kmetijstva. Po mojem mnenju je treba preprečiti marsikatero norost, ki jo je ta vlada žal sprejela v zadnjih letih na škodo slovenskih kmetov. Ne glede na moj status je po moje norost, da je vlada podprla prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Ta sporazum bo našim kmetom škodoval, ker že uvoz poceni mesa iz Španije ruši slovenski trg. Vsaka ladja prehranskih izdelkov iz Južne Amerike bo porušila evropski trg, kar bo za majhno Slovenijo še bolj izrazito. Če se tega zavedajo velike kmetijske države, kot sta Francija in Nizozemska, mi (beri naša vlada) pa ne, je naš inteligenčni domet zelo kratek. 18. decembra bodo zaradi tega sporazuma v Bruslju velike demonstracije kmetov – naša vlada pa bo verjetno navijala za Južno Ameriko namesto zase.
Moj novinarski kolega ocenjuje, da se zdi, da bo po referendumu premier še bolj popadljiv, kar bo nedvomno vplivalo na izid volitev? Kaj pravite?
Ta premier je v tem trenutku le še s pol teže v vladnem sedlu, tako da mu ne bi nič pomagalo, četudi bi jutri postal manj popadljiv, bolj zavezan resnici in priznanju realnih zmožnosti sebe ter svoje ekipe. Volitve so bile zanj izgubljene že včeraj.
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
The post (INTERVJU) Opozicijski poslanec Jožef Lenart: “Sedanji premier je ta čas le še s pol teže v vladnem sedlu.” appeared first on Demokracija.
(INTERVJU) Opozicijski poslanec Jožef Lenart: “Sedanji premier je ta čas le še s pol teže v vladnem sedlu.” 2025 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-12-13 11:13:57 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo
