Podgoršek: Izpad pridelka pri žitih do 50-odstoten, gozdovom grozi katastrofa 2026

Kot je na današnji novinarski konferenci Agencije RS za okolje (Arso) v Ljubljani dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je ob vročini in suši izpad pridelka pri žitih med 30- in 50-odstoten.

Nekateri pridelovalci koruze so že začeli spravilo, da bi rešili, kar se rešiti da, je pojasnil. Količina pridelka bo ponekod manjša tudi za 80 do 90 odstotkov, zlasti na prodnatih tleh, na Krškem in Mengeškem polju pridelka praktično ni, je povedal. Drugod bo padec glede na običajno pridelavo verjetno blizu 50-odstoten, je dodal.

Že prvi sušni val v spomladanskem obdobju je bistveno zmanjšal odkose krme, na nekaterih travnikih jih sploh ni. Travne površine so praktično povsem suhe, in sicer tudi na območjih, kjer tega običajno nismo vajeni, denimo na gorskih hribovskih območjih, je ponazoril.

Pri trajnih nasadih po Podgorškovih besedah ugotavljajo prisilno dozorevanje plodov, to velja tudi za vinsko trto in jagode, kar zagotovo pomeni nižji pridelek in slabšo kakovost.

Pri nekaterih sadnih vrstah že opažajo odpadanje listja, denimo pri hruškah, še posebej tam, kjer so tla bolj prodnata in kjer ni namakanja.

Z izzivi se soočajo tudi sladkovodne ribogojnice, kjer je problem tako količina kot temperatura vode. “Nekateri so enostavno prekinili krmljenje, izpadi bodo, prirastov ni, ker gre zgolj za fazo preživetja,” je povzel Podgoršek.

Spregovoril je tudi o škodi v gozdovih. Hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, najhujše pa še pričakujejo zaradi napada podlubnikov. “Smrekov lubadar bo imel verjetno eno generacijo več, smreka pa ne bo imela dovolj vode, da bi se lahko naravno borila, torej zasmolila obode. Tu je po izkušnjah preteklih let kar veliko tveganje,” je izpostavil.

Eno ključnih priporočil KGZS v aktualnih razmerah je, naj kmetovalci upoštevajo navodila javne službe kmetijskega svetovanja. Tam, kjer je mogoče namakanje, naj namakajo, glede na to, da vode zmanjkuje, pa bo treba razmišljati o racionalni rabi vode, učinkovitem namakanju, je pozval.

V tej luči upa na ukrepe za zadrževanje vode, kadar jo je dovolj, da se jo lahko nato uporabi v tako sušnih obdobjih, kakršno je aktualno.

Bodo pa, tako Podgoršek, potrebni tudi dolgoročni sistemski ukrepi. Povečati bo treba organsko snov v tleh, da se bo zadržalo čim večjo količino vlage, vode in tudi hranil v tleh, je poudaril. Prav tako se je zavzel za kolobarjenje, na katerega da se na področju kmetijstva pogosto pozablja, in okopavanje, denimo pri koruzi.

Lastnikom gozdov v zbornici svetujejo, naj spremljajo svoje gozdove in pravočasno začnejo odstranjevati napadena drevesa, “da čim bolj zajezimo morebitno širjenje podlubnikov in lahko rečemo kar katastrofo na področju gozdarstva”.

Potrošnike pa je predsednik KGZS pozval, naj dajo, ko se odločajo za nakup pri kmetih ali pri trgovski verigi, prednost slovenskemu kmetu, “da bomo lahko vsaj tisto, kar bomo pridelali, prodali in nenazadnje nadaljevali s kmetijstvom”.