Janković z blokado nad zakon o grobiščih 2026

Mestna občina Ljubljana (Mol) je na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev z zahtevo za zadržanje izvajanja, so na občini potrdili za STA. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za obrambo Vide Čadonič Špelič ne vidijo razloga “ne za eno ne za drugo dejanje”.

Čadonič Špelič je na novinarski konferenci o uresničevanju novele zakona dejala, da so pripravili odgovor na zahtevo za ustavno presojo in zadržanje izvajanja novele in ga bodo posredovali vladi. Prepričani so, da se bo pokop nekoč tudi zgodil, saj si žrtve zaslužijo spoštovanje, je poudarila.

Spomnila je, da je DZ novelo sprejel 26. maja, veljati pa je začela 4. junija. Po njenih besedah je bilo nato treba implementirati tri glavne točke, in sicer uvesti postopek za izdajo odločbe o ugotovitvi smrti ter sprejeti pravilnik o ravnanju z biološkimi vzorci in profili DNK za namen identifikacije žrtev iz prikritih vojnih grobišč ter pravilnik o pogojih za pieteten prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev.

“Mi kot matično ministrstvo ugotavljamo, da smo do sedaj v tem kratkem času izpeljali vse aktivnosti in vse naloge, da bi se dejansko ta pokop lahko začel,” je povedala.

Po njenih besedah so že komunicirali z javnim podjetjem Žale, tam so bili tudi na obisku, in večkrat osebno in pisno komunicirali z Mestno občino Ljubljana, največkrat z dvema podžupanoma. Z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem pa se doslej niso sestali.

“V kolikor bi hoteli izpeljati trajni in pietetni pokop teh žrtev, dejansko potrebujemo dogovor z Molom, ki nam bi določil pokopno mesto znotraj pokopališča Žale, kot določa zakon,” je pojasnila. Dodala je, da od Mola niso dobili odgovora, so pa prejšnji teden dobili zahtevo za ustavno presojo zakona in za začasno zadržanje.

Čadonič Špelič je dodala, da bodo, če bi Mol še vedno vztrajal pri nasprotovanju, morali uporabiti druga pravna sredstva, ki pa jih danes ni želela razkriti. Po njenih besedah jih je sicer presenetilo, da so ustavno presojo vložili šele zdaj, ob tem pa so upali, da tega ne bodo storili in spoznali potrebo po spoštljivem in pietetnem pokopu. “Navsezadnje je Ljubljana, kot so rekli, mesto heroj in heroji se ničesar ne bojijo, najmanj pa pokojnih,” je povedala.

V. d. generalnega direktorja direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino Klemen Karlin je dejal, da so že začeli iskanje najbolj primerne lokacije za izvedbo pokopa na območju pokopališča Žale. “Trenutno največji izvedbeni izziv ostaja določitev primerne in trajne lokacije. Opredelili smo več mikrolokacij, z njimi seznanili tudi Mestno občino Ljubljana, nadaljnje aktivnosti pa računam, da bodo šle v smer izbire prostorsko, lastniško in kulturnovarstveno izvedljive rešitve,” je povedal.

Ponovil je, da želijo žrtve pokopati na Žalah, ker so kot osrednje pokopališče v glavnem mestu že sedaj prostor državnega spominskega pomena. Na območju Žal so urejena tudi druga vojna grobišča, tam so tudi izpolnjeni pogoji za trajno varstvo, vzdrževanje in dostojen spomin, na simbolni ravni pa bi bile žrtve sprejete v središče države.

Vodja sektorja za vojne grobove in grobišča Gregor Ivanušič je pojasnil, da je pravilnik o ravnanju z biološkimi vzorci začel veljati 2. septembra, njegovo izvajanje je v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve, postopke pa bo izvajal nacionalni forenzični laboratorij. Pravilnik določa dejansko primerjavo vzorcev posmrtnih ostankov z referenčnimi vzorci svojcev, v prvi fazi pa bodo zbirali predvsem slednje. Po njegovih napovedih bodo podrobna navodila objavili v prihodnjih dneh.

Pravilnik o pogojih za pieteten prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev so sprejeli 18. septembra, veljati pa bo začel 3. oktobra. Ta po njegovih besedah izraža dolžnost države, da se posmrtni ostanki pokopljejo na spoštljiv in dostojen način. Pravilnik med drugim določa, da mora biti v vseh fazah zagotovljena sledljivost posmrtnih ostankov, preprečitev njihove zamenjave ali izgube ter dokumentiranje celotnega prenosa in pokopa.

Če identiteta žrtve ni znana, se bodo njeni posmrtni ostanki pokopali v skupnem spominskem obeležju, a se o tem še pogovarjajo s člani vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je še povedal Ivanušič.