Sprenevedanje DVK: nočejo, da bi javnost imela nadzor nad njenim delovanjem 2026

Zadnje javne izjave in očitki na račun Državne volilne komisije (DVK) odpirajo vprašanje spoštovanja neodvisnosti organov, ki skrbijo za zakonito in nepristransko izvedbo volitev in referendumov, so zapisali v odzivu predsednika in večine članov DVK ter njihovih namestnikov. Dodali so, da DVK ne želi in ne sme postati del političnih soočenj.

Po več očitkih SDS na račun dela volilnih organov ob nedeljskem referendumskem glasovanju je prvak SDS Janez Janša namreč v torek napovedal, da bodo “morebiti sledili predlogi za krivdno razrešitev Državne volilne komisije (DVK)”. Po njegovih navedbah ni izključena niti kakšna kazenska ovadba.

Predsednik in večina članov DVK ter njihovi namestniki so ob tem v sporočilu za javnost danes opozorili, da je “DVK neodvisen državni organ, katerega temeljna naloga je zagotavljanje zakonitosti volilnih postopkov in zaupanja javnosti v volilni proces, ki je ključen postulat demokracije”.

Kot so navedli, se DVK zaveda pomena javnega nadzora nad svojim delom in legitimnosti kritične razprave o izvedbi volitev. “Vendar je pri tem pomembno razlikovati med utemeljenimi opozorili na morebitne nepravilnosti in splošnimi očitki, ki lahko brez ustrezne dejanske podlage zmanjšujejo zaupanje v volilne organe ter legitimnost volitev in referendumov”, so opozorili.

To velja še posebej pri komentiranju delnih in neuradnih izidov, ki še niso bili predmet kontrole volilnih organov, so dodali. DVK se zato ne namerava vključevati v politične polemike, temveč bo na vse konkretne očitke odgovarjala strokovno, nepristransko in na podlagi preverljivih dejstev.

V volilnem procesu sodeluje približno 3100 volilnih odborov, 88 okrajnih volilnih komisij in skupno skoraj 20.000 ljudi. “Ob takšnem obsegu dela, ki vključuje tudi obdelavo več kot šest milijonov glasovnic ter sestavo številnih zapisnikov, možnosti posameznih napak ni mogoče povsem izključiti,” so opomnili. Prav zato volilna zakonodaja predvideva več ravni nadzora, preverjanja in pravnega varstva, ki omogočajo ugotavljanje ter odpravljanje morebitnih nepravilnosti.

Posameznih napak pa ni mogoče samodejno enačiti s sistemskimi nepravilnostmi ali celo z namernim vplivanjem na volilni izid, so navedli. “Takšne trditve so nesprejemljive in spodkopavajo zaupanje v volilni proces. DVK vse konkretno zatrjevane nepravilnosti skrbno proučuje in se bo do njih tudi opredelila. Pri tem bo ravnala transparentno, strokovno in neodvisno,” so dodali.

Poudarili so še, da volitve v Sloveniji izvaja razvejana mreža volilnih organov, ki so sestavljeni politično pluralno, po predlogih predvsem parlamentarnih političnih strank. “Pri izvedbi volitev sodelujejo predstavniki različnih političnih strank ter številni drugi posamezniki, ki svoje naloge opravljajo odgovorno in vestno,” so zapisali.

DVK ne želi in ne sme postati del političnih soočenj. “Njena odgovornost je, da ne glede na politične okoliščine zagotavlja zakonito, nepristransko in verodostojno izvedbo volitev ter s svojim delom utrjuje zaupanje javnosti v demokratične postopke,” je še navedla večina članov DVK in njihovi namestniki.

Državno volilno komisijo sicer imenuje državni zbor. Sestavljajo jo predsednik in pet članov ter njihovi namestniki. Za predsednika DVK in njegovega namestnika se imenujeta sodnika vrhovnega sodišča. Dva člana in njuna namestnika imenujejo izmed pravnih strokovnjakov. Tri člane in njihove namestnike imenujejo na predlog poslanskih skupin. Službo DVK vodi direktor, ki opravlja tudi naloge tajnika te komisije. Direktorja na podlagi javnega natečaja za mandatno obdobje petih let imenuje DVK po postopkih določb zakona, ki ureja javne uslužbence.