Ustavno sodišče zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti sistema omrežnine 2026

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo državnega sveta za oceno ustavnosti akta o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev, ki je bil ena od podlag za leta 2024 uveden nov sistem omrežnine. Izpodbijani deli akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine po presoji ustavnega sodišča niso v neskladju z ustavo.

Državni svet je marca lani na pobudo interesne skupine delodajalcev ustavnemu sodišču v presojo poslal akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje in akt o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterje. Agencija za energijo je na podlagi teh aktov določila novo metodologijo za izračun omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema in njeno višino, ki so jo uvedli oktobra 2024. Po mnenju svetnikov je ta sistem v nasprotju z več členi ustave ter pravnim redom EU in zakonom o oskrbi z električno energijo.

Kot so danes sporočili iz ustavnega sodišča, je to prejšnji teden zavrgli zahtevo za oceno ustavnosti akta o določitvi tarifnih postavk. Na sodišču so spomnili, da zadevni akt določa konkretne cene za posamezne uporabniške skupine in posamezne časovne bloke. Po ustaljeni ustavnosodni presoji v primeru, ko podzakonski predpis določa konkretno ceno za posamezno dobrino ali storitev, ne gre za predpis oziroma splošni akt, temveč za posamični akt, ki ga ustavno sodišče na podlagi ustave in zakona o ustavnem sodišču ni pristojno presojati, so pojasnili.

Predlagatelji so zahtevali tudi oceno ustavnosti 2., 5., 8. in 15. člena ter 5. poglavje priloge 2 akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Kot izhaja iz odločbe ustavnega sodišča, predlagatelj ni podrobneje konkretiziral, katere določbe izpodbija, čeprav vsak izmed teh členov in Priloga 2 vsebuje številne odstavke, alineje oziroma točke. Prav tako ni navedel razlogov, zakaj naj bi bil protiustaven 8. člen akta o metodologiji.

Razlogi, s katerimi utemeljuje neskladnost izpodbijanih določb z zakonom o oskrbi z električno energijo, so po presoji ustavnega sodišča “pavšalni in mestoma tudi nejasni, saj ponovno ne vzpostavi povezave med posameznimi izpodbijanimi določbami in zatrjevano neskladnostjo z zakona o oskrbi z električno energijo, temveč to zatrjuje kar za vse izpodbijane določbe”.

Predlagatelji so ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti med drugim opozarjali, da se s spremembo sistema obračunavanja omrežnine zaradi zvišanja stroškov za električno energijo občutno posega v poslovanje podjetij, še posebej energetsko intenzivnih. S tem omrežnina kot javna dajatev po njihovem prepričanju posega v pravico do zasebne lastnine in do svobodne gospodarske pobude, prav tako pa postavlja določene subjekte na trgu v izredno nekonkurenčen položaj.

“Od kvalificiranega predlagatelja, ki mu je podeljen neposreden dostop do ustavnega sodišča, bi se pričakovalo, da pozna ustavnosodno presojo oziroma sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in zato v svojih vlogah ne uveljavlja očitkov, ki očitno ne morejo utemeljiti zatrjevanih neskladij z ustavo,” so poudarili na sodišču. Ustava namreč pravice gospodarskega subjekta do dobička ne zagotavlja, podobno kot ne zagotavlja oz. varuje njegovega tržnega položaja.

Ustava tako po besedah sodišča ne varuje konkretnih višin dohodkov, določenega profita, ohranitve donosnosti poslovnega modela, temveč le svobodno opravljanje dejavnosti, ekonomsko pobudo, možnost ustvarjanja prihodkov ob običajnem poslovnem tveganju, ki je neločljivo povezano z opravljanjem gospodarske dejavnosti.