iustitia.bg 
Piše: dr. Matevž Tomšič
Vladajoča koalicija je pred kratkim v parlamentarni postopek vložila zakonski sveženj, na podlagi katerega bi nekaznovanost postala pogoj za zasedbo katerekoli voljene funkcije tako na državni kot na lokalni ravni. To je nadgradnja akcije podmladka največje vladne stranke s pomenljivim imenom »Kriminalec naj ne bo politik«. Na ta način naj bi uvedli več politične higiene, kar naj bi posledično okrepilo zaupanje ljudi v institucije sistema.
Gre za potezo, ki deluje všečno in je na prvi pogled utemeljena. Kriminalci resnično ne sodijo v politiko, mar ne? A to je samo na prvi pogled. Kot je pogosto v takšnih primerih, se hudič skriva v podrobnostih. Za visokoletečimi besedami se skrivajo intence, ki so problematične z vidika delovanja demokracije, saj posegajo v enega njenih glavnih postulatov – svobodo volilne izbire.
Prvi problem je načelne narave. Demokracija temelji na univerzalni volilni pravici – tako aktivni kot pasivni. Po domače rečeno, gre ta pravico voliti in biti voljen. Slednje pomeni, da lahko vsak opravilno sposoben državljan pod enakimi pogoji kandidira na volitvah. Včasih so za določeno funkcijo predpisani dodatni pogoji, denimo starostna meja. A načeloma je dostop do vseh političnih položajev odprt vsem ne glede na njihove osebne okoliščine. Nekatere države sicer poznajo institut prepovedi opravljanja funkcije kot spremljevalne sankcije za storilce določenih kaznivih dejanj. A takšna sankcija je časovno omejena, običajno na obdobje nekaj let.
Vprašamo se lahko, ali naj bo nekomu, ki je nekoč – denimo v zgodnji mladosti – storil neki (po možnosti relativno minoren) prestopek, zaradi katerega je bil obsojen na zaporno kazen, odvzeta možnost, da kandidira na volitvah? O tem, ali nekdo je ali ni primeren za neki položaj, morajo odločiti volivci, ne pa da država določene kandidate že vnaprej izloči. Če ljudje izvolijo nekoga z bremenom kaznovanosti, lahko sklepamo, da so presodili, da se je spremenil in odkupil za dejanja, ki jih je zagrešil.
Še posebej nevarno pa je uvajanje tovrstne »transparentnosti« v okoljih s šibko demokratično tradicijo, kjer institucije pravne države niso neodvisne, ampak podvržene vladajoči politiki in drugim centrom moči. Tam se pogoj nekaznovanosti lahko hitro sprevrže v orodje za izločanje političnih nasprotnikov. Že v državah z uveljavljeno demokracijo, kot je Francija, so bile obsodbe določenih političnih osebnosti, denimo Françoisa Fillona, Marine Le Pen in Nicolasa Sarkozyja, deležne sumov politične pristranosti. (Ali je res naključje, da so vsi obsojeni z desnega političnega pola) V državah z avtokratskim režimom, kjer vseeno izvajajo volitve, da bi bila oblast videti legitimna, kot sta Rusija in Venezuela, pa so zlorabe prava in pravosodja za potrebe obračunavanja z opozicijo, ko se njenim najpomembnejšim predstavnikom na tak ali drugačen način onemogoči sodelovanje na volitvah, nekaj najbolj običajnega.
V današnji Sloveniji ni mogoče govoriti o obstoju neodvisnega sodstva. Temu po osamosvojitvi ni uspelo pretrgati vezi z nekdanjim komunističnim režimom, ko je bilo eden glavnih instrumentov za preganjanje kritikov družbene ureditve. Na najvišje funkcije so bili postavljeni ljudje, ki so v preteklosti dokazano kršili človekove pravice. Primerov pristranskega ravnanja pravosodnih organov je veliko. Vrhunec politične instrumentalizacije predstavlja razsodba v zadevi Patria, kjer je sodišče nekdanjega premierja Janeza Janšo in soobtožene poslalo v zapor na podlagi neobstoječih dokazov. Resda je ustavno sodišče to razveljavilo, a sodniki, ki so očitno zlorabili pravo, niso bili deležni nobenih sankcij. Zato vedno obstaja nevarnost, da se bodo takšni ekscesi pojavljali tudi v prihodnje. Da bo levica, ki obvladuje pravosodje, z njegovo pomočjo izločala svoje tekmece.
The post Zakaj je pogoj nekaznovanosti problematičen? appeared first on Demokracija.
Zakaj je pogoj nekaznovanosti problematičen? 2025 IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2025 2025-12-03 06:03:09 Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo
