Za zimski regres glasovala večina, opozicija izrekla nekaj opozoril, Kordiš pa povsem proti 2025

Za je bilo v zadnjem branju 48 poslancev, proti je bil eden, Miha Kordiš, ki je ocenil, da ne gre za predvolilno slaščičarno, kar so sicer očitali iz opozicije, ampak za ukrep, s katerim bodo privarčevali le delodajalci, ki bodo plačali manj davkov in prispevkov in bo zaradi tega manj socialne države in pravic prav za delavce.

Razlog nenavadnega zakona in odločanja po postopku za vojne na izredni seji DZ, so bližajoče se volitve, na katerih vladnim strankam slabo kaže. Regres zaposlenim v podjetjih in javnem sektorju in zimski dodatek upokojencem bosta izplačana čez dober mesec dni, če zakona ne ustavi veto državnega sveta ali referendumska pobuda, kar se lahko zgodi v tednu dni. V primeru veta bo moral državni zbor odločati ponovno. Praviloma koalicijska večina vsak veto odpravi. V primeru referendumske pobude bodo težave večje, ker bo izplačilo praktično nemogoče, saj zakon ne bo pravočasno obveljal.

Občine bodo, če novosti obveljajo, morale izplačati zimski regres vsem zaposlenim uradnikom in funkcionarjem, pa tudi zaposlenim v podrejenih institucijah (denimo vrtcem) iz svojih proračunov, za kar pa denarja nobena ni načrtovala. Nihče jim ni povedal za te načrte vladajočih. Donedavno ti celo sami teh načrtov niso imeli. V zakonu, ki je pred poslanci, je določba, da občinam ni treba popravljati svojih proračunov za ta izplačila, kar bi sicer morali. Ukinitev načrtovanja so iz vlade pojasnili s tem, da je premalo časa za normalno poslovanje države.

Občinam in drugim namerava vlada denar do konca leta povrniti iz svojega proračuna, a denar v državnem proračunu za to tudi ni načrtovan. Finančni minister Klemen Boštjančič bo do konca leta moral najti postavke, ki jih ni, pa bi morale biti. Ministri bodo denar, je v državnem zboru napovedal minister za delo Luka Mesec, prerazporejali iz postavk, kjer imajo denar po sprejetem proračunu. In torej ne bo plačano, kar so poslanci odločili, da bi moralo biti.

Dodatna zadrega je, da ni gotovo, ali bo izplačilo res decembra. Lahko se zgodi tudi šele januarja, če se spet zaplete z referendumsko pobudo, kot se je že pri popravkih pokojninske zakonodaje z izplačilom zimskega dodatka za upokojence. Ta bi po spremembi pokojninskega zakona v višini 150 evrov moral biti izplačan z novembrsko pokojnino, a ne bo. Zaradi referendumske pobude sindikalistov z leve je rok za izplačila že zamujen.

Z novim zakonom je koalicija odločila, da izplačilo upokojencem po pokojninskem zakonu, ki bo obveljal, ker sindikalisti niso zbrali 40.000 podpisov, ne velja več, ker tudi več ni mogoče in da se zdaj izplačuje po tem najnovejšem zakonu malo pozneje.

Vladajoči so določili celo, da, če zakon o zimskem regresu začne veljati po 18. decembru 2025, se zimski regres zaposlenim za leto 2025 izplača najpozneje naslednji delovni dan po uveljavitvi zakona. Torej lahko tudi kadarkoli v prihodnosti. Lahko tudi v naslednjem letu. A v vodo v tem primeru padejo določbe o državnih povračilih občinam in drugim porabnikom do novega leta, kjer pa enak zamik v prihodnje leto ni predviden in bi se vse moralo zgoditi do novega leta. Za občine to zakon določa tako: “Ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi prejetih zahtevkov iz prejšnjega odstavka občinam povrne sredstva najpozneje do 31. decembra 2025.”

Če bo zakon obveljal in bodo izplačila šele prihodnje leto, bo to težko.

Iz opozicije interventnega omnibus zakona niso podprli, to so pojasnili tako:

Rado Gladek (SDS):  “Ne moremo spregledati, da gre v resnici za predvolilni bombonček oziroma kar predvolilno bombonjero, ki ga vlada ponuja v času, ko se približujejo volitve. Celoten mandat je namreč ta ista vlada problematizirala sistem normirancev in zavrnila predlog ene od koalicijskih strank za uvedbo božičnice. Spomnimo, predsednik vlade je tedaj izjavil, da bo božičnica aktualna šele, ko bomo dvignili produktivnost. Danes pa isti predsednik Vlade podpira zakon, ki brez dviga produktivnosti uvaja dodatno obveznost delodajalcem in hkrati ustvarja vtis socialno čudežne rešitve. To ni politika, to je propaganda. Poleg tega Zakon določa, da se zimski regres izplačuje tudi v javnem sektorju, čeprav v proračunih za leti 25, 26 in 27 za to niso predvidena nobena dodatna sredstva. Standard za javni sektor je očitno takšen: če ni denarja, se zadolžimo. Za gospodarstvo pa, če ni denarja, izplačate vseeno. Pri tem proračun za letošnje in prihodnje leto že predvideva okoli dve milijardi primanjkljaja, kar dodatno potrjuje, da gre za populistično in fiskalno neodgovorno potezo. Minister za finance Klemen Boštjančič je na ministrstva naslovil dopis, v katerem je zapisal opozorilo, da javni uslužbenci ne smejo tako hitro napredovati, ker v proračunu ni denarja. SDS podpira ukrepe, ki prispevajo k boljšemu socialnemu položaju zaposlenih in k večji pravičnosti davčnega sistema, vendar mora biti vsaka sprememba gospodarsko vzdržna, pravno jasna in ustavno skladna. Predlagani zakon teh kriterijev ne izpolnjuje, zato ga v Slovenski demokratski stranki ne moremo podpreti. Smo se pa odločili, da bomo božičnico donirali v dobrodelne namene in tako namenili vsem tistim, ki ta denar resnično potrebujejo.”

Jernej Vrtovec (NSi): “Predsednik vlade Robert Golob je leta 2022 na pobudo Luke Mesca dejal: ne, Luka, ne bomo naredili te božičnice, zaradi tega, ker nismo še dovolj produktivni na zaposlenega. In kaj se je spremenilo v treh letih? Nič. Ker produktivnost ni zrasla. Za to v tem primeru pri izplačevanju božičnice ne gre za dobrodelnost samo predsednika vlade, gre za slaščičarno pred volitvami, za slaščičarski butik deljenja božičnih bombonov pred samo volilno kampanjo. V Novi Sloveniji nasprotno predlagamo nekaj drugega. In sicer, da se zniža davke na plače in da ljudje vsak mesec dobijo višje plače, ampak tega ne razumete. Raje predvolilni bombonček decembra kot pa to, da bi vsakdo s povprečno neto plačo imel 1200 evrov na leto več. In to ste naredili že prvi mesec mandata. Vsakemu zaposlenemu v tej državi ste v treh letih vzeli že tri božičnice, ker ste razveljavili zakon o dohodnini prejšnje vlade. Vaš koncept gre nekako takole: ali bi si želeli vsak mesec 100 evrov več ali 600 evrov več enkrat na leto. In vi ste ubrali drugo pot. V NSi smo za 100 evrov več za tistega s povprečno plačo na mesec iz naslova nižjih dajatev pri plačah. To je enako, če nekako karikiram, boste živeli od dobre hrane ali od tortic te vlade. Ali pa nimate kruha, jejte potico, pravite državljankam in državljanom. Koncept je Nove Slovenije, da dajmo raje poskrbeti za to, da bodo ljudje dobro živeli od plač, od njihovega dela in ne od božičnih bombončkov.”