Državni zbor zavrnil spornega kandidata za vrhovnega sodnika, ki je leta 2022 zahteval pripor za Bojana Požarja 2026

DZ je s 33 glasovi za in 44 glasovi proti zavrnil predlog za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika, s čimer je sledil mnenju MVK. V SDS so ob tem poudarjali pomen neodvisnosti sodstva, v opoziciji pa opozarjali na spodkopavanje pravosodne veje oblasti. DZ je ostalih šest sodnikov podprl, pri treh od teh ni sledil mnenju MVK.

Proti imenovanju Hrovata so danes glasovali v SDS in NSi, SLS in Fokusu ter v Demokratih. Proti imenovanju so bili tudi trije poslanci Resnice, vzdržal pa se je predsednik DZ Zoran Stevanović.

Kot je znano, je omenjeni sodnik povezan s poskusom represivnega ukrepanja proti novinarju Bojanu Požarju. Marca 2022 je sodni senat višjega sodišča, katerega član je bil tudi Hrovat, v enem izmed sodnih postopkov zoper Požarja odredil njegovo prisilno privedbo in pripor. Vrhovno sodišče je ta sklep pozneje razveljavilo kot nezakonit, saj ukrep odreditve pripora ni bil nujen, Požar pa je bil v omenjenem postopku na koncu oproščen

Poslanec Franc Breznik iz SDS v stališču poslanske skupine pred glasovanjem o Hrovatu tega, zakaj ga ne bodo podprli, ni konkretno pojasnil. Je pa dejal, da v SDS pričakujejo “sodnike, ki znajo svoje odločitve prepričljivo utemeljiti, prepoznati kršitev in jo odpraviti”.

Poudaril je, da mora kandidat za vrhovnega sodnika izkazovati najvišjo raven strokovnosti, samostojnosti in spoštovanja človekovih pravic. Breznik se je med drugim vrnil v čas komunizma in dejal, da je takrat pri kadrovanju v sodstvu imela pomembno vlogo “moralnopolitična primernost nekdanjih sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno tudi ciljem vladajoče ideologije”.

Breznik je dejal, da so nekateri podedovani vzorci globoko zakoreninjeni v delu slovenskega sodstva. “Kažejo se v pretiranem formalizmu, nekritičnemu sledenju institucionalnim avtoritetam, zapiranju pred strokovno kritiko in premajhni pripravljenosti priznati lastne napake,” je poudaril Breznik.

V koalicijskih NSi, SLS in Fokus, Demokratih ter Resnici stališča o kandidatu niso predstavili.

Medtem so v opozicijskih Svobodi, SD in Levici pred glasovanjem o Hrovatu v stališčih poudarjali pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva, strokovnih institucij in odgovornosti, ki jo imajo kot zakonodajna veja oblast. Spomnili so, da je koalicijska večina že na mandatno-volilni komisiji (MVK) zavrnila štiri predloge za imenovanje sodnikov.

Andreja Katič iz SD je dejala, da ni naloga DZ nadomeščati strokovne presoje Sodnega sveta s politično, še zlasti ne brez navedbe razlogov. “Poslanec ima pravico glasovati proti, a bi moral to utemeljiti. Kdor tega ne stori, sporoča, da o izvolitvah ne odločajo strokovna merila,” je dejala.

Tudi Lucija Tacer Perlin iz Svobode je opozorila, da morajo pri odločanju o sodnikih prevladati strokovna merila, namesto da se to spreminja v demonstracijo politične moči. “Sodniki ne smejo biti izbrani glede na to, komu so všeč in kako so v preteklosti sodili. Izbrani morajo biti zaradi znanja, izkušenj, strokovnosti in integritete,” je poudarila.

Poslanka Nataša Sukič iz Levice pa je izpostavila, da DZ sploh ni mesto, kjer bi se odločalo o neodvisni veji oblasti. “Pravosodje ni krivosodje, kot radi govorite in natolcujete. To je krvotok pravne države,” je dejala koaliciji.

Oglasil se je tudi predstavnik Sodnega sveta Andrej Razdrih, kjer so Hrovata predlagali v imenovanje. Poudaril je, da so Sodni svet prepričali kandidatovo strokovno znanje, dolgoletne izkušnje, nadpovprečna storilnost in kakovost, pri čemer je imel “minimalno število razveljavljenih zadev”.

Je pa Razdrih dodal, da je ravno ena razveljavljena zadeva očitno postala sporna. Kot je dodal, je šlo za procesno odločitev, namenjeno zagotovitvi obdolženčeve navzočnosti na sodišču, ki je bila takoj razveljavljena brez posledic. “Vzeti eno razveljavljeno odločbo in zavrniti na tej podlagi dolgoletno strokovno delo kandidata se mi ne zdi smotrno,” je poudaril.

Hrovat je bil namreč po poročanju portala Info360 leta 2022 član senata ljubljanskega višjega sodišča, ki je odredil pripor zoper publicista Bojana Požarja, vrhovno sodišče pa je odločitev razveljavilo. Nekdanja lastnika Večera sta Požarja sicer tožila zaradi prispevka o njima in mu očitala žaljivo obdolžitev.

Je pa DZ danes sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov. V nasprotju z mnenjem MVK je podprl Mojco Primožič Kužner za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru, Urško Zurovac za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju in Marka Poharja za višjega sodnika na upravnem sodišču.

Podprl je tudi imenovanje Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petro Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdijo Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju, ki pa so dobili tudi zeleno luč MVK.