Piše: Dr. Anton Olaj
Leta 2005 je bil sprejet zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je razglasil tedanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek.
Golobova vladajoča koalicija je zakon leta 2022 z novelo temeljito spremenila. Ukinila je programski in nadzorni svet RTV Slovenija ter uvedla svet RTV Slovenija.
Novi sistem upravljanja naj bi zagotovil večjo neodvisnost od politike, večjo avtonomijo in višjo raven profesionalnosti javnega medija. Takšno razumevanje »depolitizacije« je sprejelo tudi ustavno sodišče, ko je 2. julija 2026 odločilo, da je bilo predčasno prenehanje mandatov dotedanjih organov RTV Slovenija ustavno dopustno.
Prav zato bi moralo biti eno od osrednjih vprašanj javne razprave naslednje: ali je ustavno sodišče pri presoji ustavnosti upoštevalo tudi dejanske okoliščine, ki so nastale med skoraj triletnim izvajanjem reforme?
Tri leta praktičnega preizkusa
Prav v tem je posebnost tega primera. Tri leta niso malo. Običajno ustavno sodišče presoja zakone kmalu po njihovem sprejetju. Tokrat pa je bil položaj drugačen. Nova ureditev RTV Slovenija je medtem že povsem zaživela. Novi organi upravljanja so prevzeli vodenje zavoda. Novo vodstvo je sprejemalo kadrovske, organizacijske, poslovne in programske odločitve. Novi model upravljanja ni bil več teorija, temveč vsakodnevna praksa. Deklarirana »depolitizacija« je tako prvič dobila priložnost opraviti preizkus v resničnem življenju.
Kaj so pokazali dejanski učinki?
V tem času se je pokazalo, da reforma ni odpravila javnih razprav o politični nepristranskosti RTV Slovenija. Nasprotno – razprave so se okrepile, le da so dobile drugačno vsebino.
Namesto konca polemik o političnih vplivih so se pojavljali novi očitki o politični pristranskosti programa. Kritiki so opozarjali, da RTV Slovenija ni postala politično bolj uravnotežena, temveč naj bi bila v posameznih segmentih izraziteje naklonjena levosredinskim političnim opcijam.
RTV Slovenija se je soočala tudi z razpravami o finančni vzdržnosti poslovanja, potrebi po dodatnih javnih sredstvih in zvišanju RTV-prispevka. Hkrati se je odprlo vprašanje, v kolikšni meri lahko takšno financiranje vpliva na njeno dejansko neodvisnost od politike. Tudi to so bile okoliščine, ki ob sprejemanju reforme še niso bile znane, ob odločanju ustavnega sodišča leta 2026 pa so bile že del dejanskega stanja.
Polemike niso ponehale niti znotraj same RTV Slovenija. Del zaposlenih, ki je leta 2022 javno zahteval depolitizacijo in spremembo zakona, je aktivno sodeloval v javni kampanji za novo ureditev ter jo javno zagovarjal. V javno razpravo so se vključile tudi nekatere nevladne organizacije, med njimi Društvo novinarjev Slovenije, Mirovni inštitut, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) ter Zavod Open, ki so javno podprle novelo zakona.
Po uveljavitvi novega sistema upravljanja so posamezni javni nastopi in izjave o »prevzemu RTV« odprli razpravo o tem, ali je depolitizacija pomenila vzpostavitev pravnih varoval za odpravo potencialnih političnih vplivov ali zgolj zamenjavo določenega kadra z »našimi«.
Dodatno razpravo so spodbudile tudi izjave nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba, da je bilo treba RTVS »očistiti janšistov«. Takšna retorika depolitizacije ne predstavlja kot nevtralen institucionalni proces, temveč kot politični projekt zamenjave dotedanjih nosilcev funkcij. Ob tem se poraja dvom, ali so dogodki po uveljavitvi reforme potrjevali njeno deklarirano ustavnopravno izhodišče – zmanjšanje političnih vplivov – ali pa so v javnosti ustvarili vtis, da je prišlo predvsem do njihove prerazporeditve.
Ustavnopravni standard ali politična obljuba
Ustavno sodišče je ocenilo, da je bil poseg v mandate nujen zaradi depolitizacije RTV Slovenija. Toda depolitizacija s to odločbo ni ostala politična obljuba. Postala je ustavnopravni standard, ki je upravičil poseg v zakonsko določene mandate. Prav zato bi moral biti tak standard tudi objektivno preverljiv.
Po katerih merilih sploh ugotovimo, da je RTV Slovenija danes bolj neodvisna od politike kot pred reformo? Odločba na to vprašanje ne daje jasnega odgovora. Na problem določljivosti tega standarda sta opozorila tudi ustavna sodnika dr. Rok Svetlič in mag. Marko Starman v svojih ločenih mnenjih.
Razpravo o odločbi je spremljalo dejstvo, da je bila ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon iz postopka izločena zaradi okoliščin, povezanih z njenim predhodnim delom na Mirovnem inštitutu, ki je sodeloval v referendumski kampanji za uveljavitev novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Predmet javnih polemik je bilo tudi časovno sovpadanje obiska podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove na ustavnem sodišču z odločanjem v tej zadevi. Tudi ta okoliščina je bila v javnosti deležna različnih interpretacij glede videza neodvisnosti sodišča pri odločanju o tej zadevi.
Pomen, ki presega RTV Slovenija
Pomen odločbe daleč presega javni medij. Podobni argumenti o depolitizaciji so bili uporabljeni tudi pri policiji, v prihodnje pa se lahko pojavijo še pri drugih javnih institucijah. Če za poseg v zakonsko določene mandate zadostuje politična obljuba, da bo nova ureditev prinesla večjo neodvisnost, ne da bi bilo treba pozneje upoštevati njene dejanske učinke, nastane pomemben ustavnopravni precedens.
Odprto vprašanje
Če je bil cilj reforme zmanjšanje političnih vplivov na RTV Slovenija, se zastavlja vprašanje, ali so dogodki po njeni uveljavitvi ta cilj tudi potrdili. Ta članek ne ponuja dokončnega odgovora. Odpira pa razpravo, ki si jo zasluži vsaka demokratična družba. Ko je ustavno sodišče leta 2026 odločalo o reformi, ki se je v praksi izvajala že skoraj tri leta, ali bi moralo pri presoji ustavnosti upoštevati tudi njene dejanske učinke?
Če je odgovor pritrdilen, potem odločba o RTV Slovenija ni zaključila razprave o depolitizaciji. Šele odprla jo je. Ne le zaradi ene televizijske hiše, temveč zaradi prihodnjih meja državnega poseganja v vodstva javnih institucij in vprašanja, kakšne dokazne standarde mora oblast izpolniti, kadar v imenu javnega interesa posega v zakonsko določene mandate.
Opomba: članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji 13. avgusta 2026.
The post (TRIBUNA) Dr. Anton Olaj: RTVS in »saga« o depolitizaciji: reforma v imenu depolitizacije appeared first on Demokracija.
(TRIBUNA) Dr. Anton Olaj: RTVS in »saga« o depolitizaciji: reforma v imenu depolitizacije 2026
IUSTITIA.BG – Investigations 2009-2026 2026-08-23 17:28:24
Najnovejše novice Svetovne novice Novice iz držav Najpomembnejše novice najnovejše novice najpomembnejše najnovejše novice dneva Pravosodje Petar Nizamov Perje Petar Nizamov – Perje Pravosodje bg iustitia.bg iustitia iusticia usticia preiskava Burgas Bolgarija novice novice zadnje ure novice dneva novice današnjega dne Bolgarija novice Novice iz Bolgarije blitz novice glavne novice najpomembnejše najbolj komentirane najnovejše novice Bojko Borisov novice vreme novice o koronavirusu novice vreme facebook youtube facebook instagram novice danes novice zadnjih minut novice danes današnje novice novice bg novice vodilne novice vroče novice bg novice spletna stran za novice vse novice novice bg novice zadnje ure najnovejše novice bg novice današnje novice današnje novice današnje novice bg novice 24-urne novice vesti bg novini novice svet ptica bg bivol bg bivol trud bg novini najnovejše novice danes novinite bg novice pozdravljena bolgarija politična stranka grb deljan peevski škandalozno bolgarska nacionalna televizija svobodna Evropa televizijski škandal ekskluzivno v živo tv v živo zdaj tv tv na spletu tv program bg v živo zdaj tv novice na spletu tv na spletu v živo sodišče Burgas sodišče okrožno sodišče Burgas sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas okrožno sodišče Burgas pritožbeno sodišče Burgas tožilec Burgas tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Burgas okrožno tožilstvo Generalni tožilec Ivan Geshev tožilec Geshev Tsatsarov Ministrstvo za notranje zadeve Burgas ODMR Burgas ODPR Burgas policija okrožna policija Burgas tožilec Burgas Tsatsarov SGS zadeve sodišče Varna predsednik SGS sodne odločbe v civilnih zadevah odločbe v zadevah sodišče Plovdiv odločba sodnih odločb zadeve sodišče Varna kazenske zadeve odločbe okrožnega sodišča delo na sodišču SGS predsednik SGS sodniki sodišče Sofija sodniki sodišče Plovdiv sodniki Plovdiv vrhovno sodišče inšpektorat vrhovno sodišče vrhovno sodno sodišče vrhovni sodni svet odvetnik odvetnik kazenske zadeve odvetnik v civilnih zadevah odvetnik v zakonskih zadevah odvetnik v upravnih kazenskih zadevah kazenski postopek civilno pravo civilni postopek upravno pravo ustavno pravo
