(VIDEO) Poglejte te grožnje Roberta Goloba: išče storilce za genocid kar med Slovenci! 2026

Odbor DZ za zunanjo politiko je namreč včeraj na zahtevo opozicije razpravljal o posledicah izjav podpredsednika vlade Jerneja Vrtovca glede izraelske suverenosti nad delom Zahodnega brega. Opozicija meni, da gre za nevarne in škodljive izjave. Zunanji minister Tone Kajzer pa je trdil, da slovenska zunanja politika deluje v skladu z mednarodnim pravom.

Pobudniki seje iz vrst Svobode in Levice so na nujni seji odbora zatrdili, da izjave, ki jih je minister Vrtovec podal septembra ob srečanju s predsednikom Regionalnega sveta Samarije Josijem Daganom, močno odmevajo v slovenski in mednarodni javnosti. Vrtovec je namreč takrat izrazil solidarnost s Samarijo oziroma Šomronom, kot v Izraelu imenujejo severni del zasedenega Zahodnega brega, in podprl izraelsko suverenost na tem območju.

Nataša Sukič očitno ne pozna zgodovine

Nič čudnega, da so nekateri levičarji dobesedno noreli. Poslanka Svobode Tamara Vonta je na seji obsodila izražanje podpore izraelskim oblastem na okupiranih območjih ter poudarila, da so takšna stališča v nasprotju z mednarodnim pravom in več resolucijami Združenih narodov. Poslanka Levice Nataša Sukič pa je poudarila, da sta Judeja in Samarija, kot v Izraelu imenujejo celotno območje zasedenega Zahodnega brega, nelegitimna svetopisemska geografska pojma in ne mednarodno priznani entiteti. “Ali po novem naša zunanja politika naslavlja tuja ozemlja kar na podlagi verskih knjig? Če si želi Izrael na podlagi svetopisemskih tekstov nezakonito priključiti tuje ozemlje, to še ne pomeni, da bodo člani slovenske vlade prevzemali to retoriko,” je dejala. Dodala je, da člani vlade s tem “dajejo potuho in pritrjujejo izraelski politiki apartheida”.

Od ministra Kajzerja je želela konkreten odgovor, ali se slovenska vlada distancira od takšnih izjav. Kajzer kljub pozivom ni neposredno komentiral Vrtovčeve izjave. Večkrat je ponovil le, da se “zunanja politika Slovenije ni spremenila” in je vodena demokratično, v skladu z ustavo, mednarodnim pravom in ustanovno listino ZN. Zatrdil je tudi, da vlada dosledno zasleduje politiko rešitve dveh držav.

No, očitki Sukičeve so bizarni, saj očitno noče vedeti, da gre za tradicionalno poimenovanje pokrajin v Sveti deželi. Še bolj pa ji dela težave novejša zgodovina, saj bi lahko vedela, da Zahodni breg predstavlja ozemlje, ki ga je po napadu na svežo državo Izrael zasedla sosednja Jordanija, ki se sicer nahaja vzhodno od reke Jordan (Transjordanska Palestina). Zato tudi ime Zahodni breg. Izrael je kasneje ozemlja priboril nazaj, Jordanija pa je nekaj časa še financirala tamkajšnje uradnike, nato pa to opustila ter priznala Izrael kot suvereno državo. No, nekateri so menili drugače, češ da to ozemlje pripada novi državi Palestini, ki je bila ustanovljena 40 let po Izraelu, pa še to v Alžiru. Toda prvotna resolucija OZN je rešitev dveh držav predvidevala tako, da bi v enotnem Izraelu obstajali dve entiteti (podobno kot v BiH), pri čemer bi arabski Palestinci imeli 43 odstotkov ozemlja pod svojo avtonomno oblastjo. Seveda so načrt zavrnili, tako kot vse kasnejše mirovne načrte ter poskuse rešitve krize. Levičarji pa še danes trdijo, da je Zahodni breg “okupiran”, čeprav ga je dejansko takrat, ob prvem napadu na Izrael, okupirala Jordanija.

Odbor zavrnil sklepe levičarjev 

Razpravo so, kot poroča STA, sicer zaznamovali medsebojni očitki, predvsem poslanca SDS Andreja Poglajna in predsednika Svobode Roberta Goloba. Sporekli so se glede zunanjepolitičnih stališč, pa tudi drugih tem, ki niso bile povezane z vsebino seje. Golob je poslancem koalicije očital, da se izogibajo izjavi in “govorijo vse drugo (…), da bi prikrili to nezaslišanost, ki si jo je privoščil Vrtovec”. “Ko boste obsodili iranski režim ajatol, (…) bom čutil neko iskrenost v teh vaših zavzemanjih za Palestince in rešitev dveh držav,” pa je dejal Poglajen.

Člani odbora DZ so po razpravi na glasovanju zavrnili sedem od osmih sklepov, ki jih je predlagala opozicija. Ti so med drugim zahtevali pojasnila in obsodbo vseh izjav predstavnikov vlade, ki izražajo podporo izraelski suverenosti na zasedenem Zahodnem bregu, saj so v nasprotju z mednarodnim pravom. Vlado so želeli pozvati, naj jasno potrdi podporo rešitvi dveh držav ter usklajenost slovenske zunanje politike z mednarodnim pravom in stališči EU. Odbor je nato s sedmimi glasovi proti šestim podprl osmi sklep, ki poziva vlado, da zagotovi, da posamezne javne izjave članov vlade ne bodo ustvarjale dvoma o uradni zunanji politiki Slovenije ali o njeni zavezanosti mednarodnemu pravu.

Člani odbora so podprli tudi štiri sklepe, ki jih je predlagala koalicija. Ti pozdravljajo “odprto komunikacijo in srečevanje predstavnikov vlade s predstavniki v mir in blaginjo usmerjenih držav Bližnjega vzhoda”. Vlado pozivajo tudi k nadaljevanju dosedanjega zunanjepolitičnega delovanja, zasledovanju kulture dialoga in “tihe diplomacije”.